Jedro

Toženec ni izpolnil tožbenega zahtevka. Z novo odločbo namreč nista bili odpravljeni izpodbijani odločbi toženca, ki sta bili predmet postopka pred sodiščem prve stopnje. Razen tega je bila tožnica v I. kategorijo invalidnosti razvrščena s 1. 10. 2025, kar je po datumu izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca (ki je bila izdana 12. 12. 2023). Tožnica tudi ni bila s 1. 3. 2023 (kot je to uveljavljala s tožbo) razvrščena v I. kategorijo invalidnosti. Odločitev o razvrstitvi tožnice v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine se tako nanašajo na obdobje po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Vse to pa pomeni, da v tem primeru ne gre za stanje, da bi toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Posledično s tem tudi niso izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, da bi moral toženec tožnici povrniti stroške postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:

"Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka."

II.Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.423,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejstvo, da naj bi šlo za umik po izpolnitvi zahtevka, kar predstavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, razen tega pa tudi zmotno uporabo 158. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je odločilo v nasprotju s sprejeto in vzpostavljeno sodno prakso za podobne primere. Toženec nadalje opozarja na določbo 158. člena ZPP, ki že v osnovi ne daje temelja za stroškovno obveznost stranke, ki tožbe ni umaknila. Tožnica je umaknila tožbo v povezavi z zahtevkom iz predsodnega postopka in v zvezi z izpodbijanjem dokončne odločbe, ki ni bila odpravljena in velja še danes. V novejšem upravnem postopku pa je toženec izdal odločbo, ki se nanaša na časovno obdobje po koncu prejšnjega postopka in gre za upravičenje od kasnejšega datuma dalje (po koncu postopka v zvezi z izpodbijano dokončno odločbo), kar a contrario daje zavrnilno podlago in položaj za celoten postopek oziroma odločitev v zvezi z izpodbijano dokončno odločbo. Ker ne gre za neuspeh toženca, torej že v osnovi ni podlage za njegovo stroškovno obveznost. Stroški, ki so nastali v zadevnem socialnem sporu tudi niso potrebni v smislu rezultata v drugem novejšem upravnem postopku, saj socialni spor ni v ničemer vplival na odločitev organa v novejšem postopku, ki je odločil upoštevaje mnenje izvedenskega organa toženca iz novega postopka, ki se tudi razlikuje od vtoževanih podlag v tem socialnem sporu (datumski vidik). Toženec se pri tem sklicuje na sodno prakso.

3.V odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo z dne 12. 12. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 14. 6. 2023. Tožnica je s tožbo zahtevala odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, podredno v II. kategorijo invalidnosti, z vsemi zakonskimi posledicami posamezne kategorije invalidnosti, od 1. 3. 2023 dalje.

7.V času trajanja postopka pred sodiščem prve stopnje je toženec izdal novo odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 11. 2025, s katero je tožnico razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 1. 10. 2025 dalje in ji priznal pravico do invalidske pokojnine (priloga A/12 sodnega spisa).

8.Tožnica je dne 28. 11. 2025 sodišču posredovala vlogo, iz katere izhaja, da naj bi toženec izpolnil tožbeni zahtevek tožnice, zato umika predmetno tožbo, priglaša pa stroške postopka. Toženec je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 11. 12. 2025, izjavil, da v umik tožbe privoli, da pa do umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s strani toženca, zato nasprotuje stroškovnemu zahtevku.

9.V zadevi je sporno, ali je tožnica potem, ko je umaknila tožbo, upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje.

10.ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožna stranka izpolnila zahtevek.

11.Za odločitev v tej zadevi je odločilno, ali je toženec po vložitvi tožbe izpolnil tožbeni zahtevek.

12.Tožnica je izpodbijala odločbo toženca z dne 12. 12. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 14. 6. 2023. V času vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje se je pri tožencu začel nov postopek. Iz obrazložitve odločbe z dne 10. 11. 2025 izhaja, da je toženec 20. 6. 2025 prejel medicinsko dokumentacijo, ki jo je najprej 11. 9. 2025 obravnaval senat invalidske komisije I. stopnje. Le-ta je podal izvedensko mnenje, da je pri tožnici od 11. 9. 2025 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje je bilo v reviziji potrjeno.

13.Glede na navedena dejstva toženec ni izpolnil tožbenega zahtevka. Z novo odločbo namreč nista bili odpravljeni izpodbijani odločbi toženca, ki sta bili predmet postopka pred sodiščem prve stopnje. Razen tega je bila tožnica v I. kategorijo invalidnosti razvrščena s 1. 10. 2025, kar je po datumu izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca (ki je bila izdana 12. 12. 2023). Tožnica tudi ni bila s 1. 3. 2023 (kot je to uveljavljala s tožbo) razvrščena v I. kategorijo invalidnosti. Odločitev o razvrstitvi tožnice v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine se tako nanašajo na obdobje po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Vse to pa pomeni, da v tem primeru ne gre za stanje, da bi toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Posledično s tem tudi niso izpolnjeni pogoji po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, da bi moral toženec tožnici povrniti stroške postopka. Glede omenjenega vprašanja je pritožbeno sodišče enako stališče zavzelo že v več zadevah.

14.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tožnica sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

15.Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP nadalje odločilo, da tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1Glej Psp 369/2006, Psp 82/2013, Psp 2013/2015.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

4Glej Psp 213/2015 z dne 9. 7. 2015, Psp 82/2013 z dne 28. 2. 2013.