Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bil postopek izbrisa po ZFPPod po ugotovitvah sodišča prve stopnje začet že 27.12.2004, torej predno je dolžnik v predmetni zadevi vložil predlog za začetek stečajnega postopka (vložen 16.6.2005), je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženi predlog za začetek stečajnega postopka.
Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika z dne 16.6.2005 za začetek stečajnega postopka. V obrazložitvi je navedlo, da je bil že pred vložitvijo predmetnega predloga s sklepom opr.št. Srg 2004/01848 z dne 27.12.2004 začet postopek izbrisa dolžnika na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), postopek za izbris po določbah ZFPPod pa ima enak cilj kot ga ima stečajni postopek, torej prenehanje dolžnika in njegov izbris iz sodnega registra, o istem zahtevku pa ne moreta teči dva postopka.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev ter uvedbo stečajnega postopka. Navaja, da se ne strinja z razlago sodišče prve stopnje, češ da imata predlog za izbris in predlog za uvedbo stečajnega postopka isti namen, in sicer izbris iz sodnega registra. Namen stečajnega postopka je vnovčitev stečajnega premoženja in hitra izterjava dolžnikov stečajnega dolžnika, poplačilo stečajnih upnikov in šele nato izbris iz sodnega registra. To pa ima nujno povsem različne posledice.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Po mnenju pritožbenega sodišča ima prav sodišče prve stopnje, ko zaključuje, da imata tako stečajni postopek, kot tudi postopek izbrisa družbe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.), isti cilj, ki je v tem, da družba preneha in se izbriše iz sodnega registra. In ker je bil postopek izbrisa po ZFPPod po ugotovitvah sodišča prve stopnje začet že 27.12.2004, torej predno je dolžnik v predmetni zadevi vložil predlog za začetek stečajnega postopka (vložen 16.6.2005), je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženi predlog za začetek stečajnega postopka. Gledano z vidika upnika, imata postopek izbrisa po ZFPPod in postopek stečaja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) res lahko različne posledice, kot to zatrjuje pritožnik, saj v postopku izbrisa po ZFPPod v nobenem primeru ne pride do poplačevanja upnikov, v postopku stečaja pa do tega lahko pride, če stečajni dolžnik razpolaga s premoženjem, iz katerega se oblikuje stečajna masa za njihovo poplačilo; vendar pa očitno v obravnavanem primeru, tudi če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, takšna situacija niti ne bi bila podana, glede na to, da je postopek izbrisa dolžnika po ZFPPod tekel zato, ker je bil pri dolžniku podan izbrisni razlog neobstoja premoženja.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.