Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči po dopolnjenem 18. letu upnice, torej v letu 1992, vendar tudi v najugodnejšem primeru za upnico (če bi se redno šolala), in bi se štelo, da bi zastaralni rok začel teči šele po njenem 26. letu starosti (2000), ko bi dolžnikova zakonska obveznost preživljanja upnice lahko najkasneje prenehala, je terjatev ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, že pred vložitvijo predloga za izvršbo v letu 2021 v celoti zastarala.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi I 85/2021 z dne 26. 3. 2021 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). Razveljavilo je opravljena izvršilna dejanja in sicer v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak del stavbe ..., last dolžnika do celote, izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi v korist upnika, po sklepu o izvršbi I 85/2021 (II. točka izreka) in odločilo, da stranki sami nosita stroške izvršilnega postopka (III. točka izreka).

2. Upnica po pooblaščencu v dveh ločenih vlogah pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbama ugodi, sklep sodišče prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor, s katerimi pojasnjuje dvom v pooblastilo razmerje med dolžnikom in njegovim pooblaščencem, saj iz listin, ki jih je prejel pooblaščenec upnice, ni razvidno, kdo je dolžnikov pooblaščenec, ampak je naveden zgolj podpis (parafa). V kolikor je pooblaščenec odvetniška družba, bi le-ta morala skladno z osmim odstavkom 29. člena ZIZ vse listine pretvoriti v elektronsko obliko in jih skladno z desetim odstavkom 29. člena ZIZ podpisati s svojim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor, da dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor, zato bi sodišče moralo ugovor zavreči, ter da je metodologija in način revalorizacije posameznih mesečnih zneskov preživnine skladen z uradnimi podatki Statističnega urada RS, ki ima za revalorizacijo ustrezen program. Nadalje ponavlja obširne navedbe iz odgovora na ugovor, da izterjevana terjatev ni zastarala iz razloga, ker je dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi dolg pripoznal. Ponavlja tudi, da je dolžnik pavšalno in neutemeljeno zatrjeval plačilo preživnine na roke materi upnice. Nadalje navaja, da se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na vlogo dolžnika z dne 22. 4. 2021, ki ji ni bila vročena niti na naroku. Upnica z navedeno vlogo ni bila seznanjena in se do nje ni imela možnosti opredeliti, zato ji je bila kršena pravica do izjave. Poleg tega sodišče na naroku 3. 11. 2021 ni zavrnilo dokaznih predlogov upnice, in sicer zaslišanja dolžnika in priče. Podana je preprečitev dokazovanja, s tem pa je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišču tudi očita bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iz razloga, ker je protispisna navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je upnica nekako pritrdila stališču sodišča glede zastaranja preživninske terjatve, navedeno pa ne izhaja niti iz zapisnika naroka z dne 3. 11. 2021 niti iz vlog upnice. V nadaljevanju se ne strinja z odločitvijo in utemeljitvijo sodišča v zvezi z vsebino dogovora med strankama z dne 30. 3. 2021. Meni, da je skladno s 55. členom ZIZ dopustno podati vse ugovore, ki preprečujejo izvršbo. V kolikor gre za okoliščine, ki so nastopile po izdaji izvršilnega naslova, je sodišče te okoliščine dolžno presojati, sploh če gre za ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki. O vsebini dogovora med strankama z dne 30. 3. 2021 bi se sodišče moralo opredeliti in dopustiti zaslišanje strank in priče, ter zaslišanja dokazno oceniti. Dogovor o obročnem plačilu terjatve, čeprav zastaran, je dopusten, saj je bil v trenutku, ko sta stranki sklenili dogovor, že opravljen rubež terjatve na TRR dolžnika. Sodišče ni dokazno ocenilo dejstva, da je dolžnik po sklenitvi dogovora 30. 3. 2021 poslal pooblaščencu upnice plačilno listo delodajalca, ker naj bi se mesečno plačilo nakazovalo iz osebnega dohodka. V kolikor dogovor z dne 30. 3. 2021 ne bil bil sklenjen, dolžnik ne bi naročil svojemu delodajalcu, da 1. 4. 2021 pošlje pooblaščencu upnice plačilo listo. Ker je bil sklenjen dogovor o spremembi izvršilnega naslova, to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi, je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo najmanj preuranjeno.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi, razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo zavrnilo.

5. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

6. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da izvršilni naslov predstavlja sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju P 182/74 z dne 20. 10. 1975 v zvezi z zapisnikom Občinske skupnosti socialnega skrbstva št. ... z dne 20. 10. 1975. 7. Glede pritožbenih navedb upnice, ki se nanašajo na pomanjkljivosti dolžnikovega pooblastila je pojasniti, da se lahko na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklicuje samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel navedene točke varstvo nepravilno zastopanih, če pa je nepravilno zastopani uspel, kot je primer v obravnavani zadevi, potem tudi ni razlogov za njegovo varstvo. Glede pritožbenih navedb upnice, da bi moral dolžnikov pooblaščenec, ki je odvetnik, vse listine pretvoriti v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, je pojasniti, da skladno z osmim odstavkom 29. člena ZIZ odvetniki lahko vložijo vloge v elektronski obliki, kar pomeni, da elektronska oblika vlog ni obvezna. Pojasniti je tudi, da se skladno z Opombo 4, b) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka, kot je primer v obravnavani izvršilni zadevi, zato upnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugovor zoper sklep o izvršbi zavreči iz razloga neplačila sodne takse za ugovor.

8. Upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iz razloga, ker ji ni vročilo vloge dolžnika z dne 22. 4. 2021. Opustitev vročitve dolžnikove vloge z dne 22. 4. 2021, ki po vsebini predstavlja dolžnikov odgovor na upničin odgovor na ugovor, ne pomeni absolutne bistvene kršitve postopka, saj dolžnikov odgovor na upnikov odgovor na ugovor po določbah ZIZ ni predviden. Do navedene kršitve bi prišlo, če bi sodišče prve stopnje odločitev o ugoditvi ugovoru dolžnika oprlo na trditve oziroma dokaze iz vloge dolžnika z dne 22. 4. 2021, do katerih se upnica pred sodiščem prve stopnje ne bi mogla opredeliti. Iz spisa izhaja, da je dolžnik na naroku 3. 11. 2021, tako kot v vlogi z dne 22. 4. 2021, zanikal obstoj kakršnegakoli dogovora o načinu poplačila izterjevane terjatve, katerega je v odgovoru na ugovoru zatrjevala upnica, in je v zvezi s tem prerekal vse navedbe upnice. Ker je dolžnik na naroku, na katerem sta bila prisotna tako upnica kakor njen pooblaščenec, prerekal navedbe pooblaščenca upnice o dogovoru z dne 30. 3. 2021, je šteti, da se je upnica lahko seznanila z navedenimi dejstvi dolžnika in se je lahko o njih tudi izjavila pred sodiščem prve stopnje. Ob obrazloženem je bila upnici zagotavljena možnost, da se izjavi tako o dejanskih kot tudi pravnih vidikih zadeve, in je bila kontradiktornost v postopku zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.

9. Upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iz razloga, ker na naroku 3. 11. 2021 ni zavrnilo dokaznih predlogov upnice. Po določbi drugega odstavka 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari. Sodišče torej lahko predlagan dokaz zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza pa mora biti obrazložen bodisi na naroku bodisi v odločbi. Ker je sodišče prve stopnje v 15. in 16. točki obrazložitve pritožbeno izpodbijanega sklepa, na katere se v izogib ponavljanju sklicuje sodišče druge stopnje, obrazloženo pojasnilo razloge, zakaj posameznega dokaza ni izvedlo, ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Nadalje upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iz razloga, ker je protispisna navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je upnica nekako pritrdila stališču sodišča glede zastaranja preživninske terjatve, navedeno pa ne izhaja niti iz zapisnika naroka z dne 3. 11. 2021 niti iz vlog upnice. Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Napaka je v bistvu dejanske narave, sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Gre za nepravilen prenos določenega podatka iz listinskega dokazanega gradiva v sodbo. V 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnica nekako pritrdila stališču sodišča glede zastaranja preživninske terjatve iz izvršilnega naslova, kar pomeni, da je le zmotno povzelo upničino trditveno podlago, s tem pa ni storilo pritožbeno očitane protispisnosti oziroma absolutne bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tudi sicer gre le za nekakšen indic, ki tudi, če je napačen, ne vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve.

11. Upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost zaključka o zastaranju izterjevane preživninske terjatve. Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago, ki jo je navedlo v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati, medtem ko posamezne že zapadle preživninske terjatve lahko zastarajo (prvi odstavek 347. člena OZ in tretji odstavek 348. člena OZ). Po določbah 358. člena OZ zastaranje med starši in otroki ne teče, dokler traja roditeljska pravica. Določba 358. člena OZ je specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja, kar pomeni, da v tem konkretnem primeru, zastaranje v času trajanja roditeljske pravice ni teklo, je bilo zadržano. Skladno s prvim odstavkom 379. člena ZOR (enako 356. člen OZ) vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Po drugem odstavku istega člena pa vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Ta se skladno s prvim odstavkom 372. člena ZOR (enako 347. člen OZ) izteče v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, kar velja tudi za občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica preživljanja. Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo do sklenitve dogovora, torej do 20. 10. 1975. Za terjatve, ki pa so v plačilo zapadle po tem trenutku, pa je v drugem odstavku 379. člena ZOR (enako 356. člen OZ) v zvezi s prvim odstavkom 372. člena ZOR (enako 347. člen OZ), določen krajši triletni zastaralni rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči po dopolnjenem 18. letu upnice, torej v letu 1992, vendar tudi v najugodnejšem primeru za upnico (če bi se redno šolala), in bi se štelo, da bi zastaralni rok začel teči šele po njenem 26. letu starosti (2000), ko bi dolžnikova zakonska obveznost preživljanja upnice lahko najkasneje prenehala, je terjatev ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, že pred vložitvijo predloga za izvršbo v letu 2021 v celoti zastarala. Kot rečeno, tu ne gre za zastaranje pravice do preživljanja (tretji odstavek 348. člena OZ), ampak za zastaranje mesečnih preživninskih zneskov, kot občasnih terjatev (prvi in drugi odstavek 356. člena OZ).

12. Upnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost zaključka, da s strani upnice zatrjevan dogovor med upnico in dolžnikom z dne 30. 3. 2021 ne vpliva na predmetno zastarano terjatev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnica zatrjevala domnevno v ustni obliki sklenjen dogovor. Prvi odstavek 341. člena OZ pa določa, da se samo pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Dolžnica pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da upnica sodišču ni predložila listine, s katero bi se dolžnik odpovedal zastaranju terjatve. Pritrditi je sicer dolžnici, da je k odgovoru na ugovor priložila plačilno listo dolžnikovega delodajalca, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi glede na določbo prvega odstavka 341. člena OZ morala predložiti s strani dolžnika pisno pripoznavo zastarane obveznosti, saj morebitni ustni dogovor ne zadostuje. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno kot nerelevantne zavrnilo dokaze, ki jih je upnica predlagala v dokaz obstoja ustnega dogovora z dne 30. 2. 2021. 13. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upničina preživninska terjatev zastarala, zato je utemeljeno skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi, razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo zavrnilo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo ugovoru dolžnika iz razloga zastaranja izterjevane terjatve, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na revalorizacijo posamičnih preživninskih obrokov in plačila preživnine na roke materi upnice.

14. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnice zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

15. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške, saj ti stroški niso bili potrebni za izvršbo, ker s pritožbama ni bila uspešna (peti odstavek 38. člena ZIZ).