- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba I Ips 152/93
ECLI:SI:VSRS:1993:I.IPS.152.93 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišču je bilo že ob izreku kazni znano, koliko otrok ima obsojenec, zato te okoliščine v postopku za izredno omilitev kazni ni mogoče upoštevati.
Izrek
Zahteva obs. za izredno omilitev kazni se zavrne.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 166. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen 3 let zapora. Obsojenec je bil v priporu od 25.2.1992 naprej, sedaj pa je na prestajanju kazni v Republiki Hrvaški.
Obsojenec je dne 3.4.1993 vložil zahtevo za izredno omilitev kazni. V njej je uveljavil, da mu je umrla mati, oče pa je težek invalid in nepokreten ter mu je potrebna obsojenčeva pomoč, saj živi sam v hiši. Ker je poleg tega tudi oče mladoletnega otroka v starosti štirih let, za katerega mora prav tako skrbeti, predlaga, da se njegova zahteva ugodno reši. Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.
Po 412. členu ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po prvnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.
Iz poročila kazensko-popravnega doma je razvidno, da so obsojencu izrečene še kazni zapora 6 let in 10 mesecev s sodbo Okrožnega sodišča Zagreb, v to kazen pa je vračunan tudi čas, ko je obsojenec prestajal kazni po drugi sodbi Okrožnega sodišča in sicer 6 let in 5 mesecev zapora, ta sodba pa je postala pravnomočna dne 1.12.1992. Iz tega poročila je tudi razvidno, da te kazni niso združene s kaznijo iz pravnomočnih sodb, navedenih v uvodu tega sklepa. Poleg tega je v poročilu pojasnjeno, da je obsojenec s prestajanja kazni pobegnil, ko je odšel na materin pogreb. Že iz te okoliščine torej lahko sklepamo, da obsojenec po smrti matere ni nameraval resno pomagati svojemu očetu, tako da materino smrt ne moremo opredeliti kot posebno novo olajševalno okoliščino na strani obsojenca. Sodišču je bilo že ob izreku kazni znano, da je obsojenec oče šestih otrok, tako da tudi ta v zahtevi navedena okoliščina ni nova okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo v postopku za izredno omilitev kazni. Ob vsem tem pa naj dodamo, da je iz kazenskega lista za obsojenca, ki je v kazenskem spisu, razvidno, da je bil obsojenec že desetkrat obsojen za različna kazniva dejanja, kar še dodatno utemeljuje, da pri obsojencu ne pride v poštev izredna omilitev kazni.