Jedro

Za obnovo postopka morajo biti izpolnjeni, poleg pogojev iz 249. člena ZUP, tudi drugi pogoji. Stranka mora na podlagi 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP predlagati obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena (subjektivni rok). Stranka mora izkazati okoliščine, na katere opira svoj predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonitem roku (254. člen ZUP). Zadeva mora biti vrnjena v novo odločanju upravnemu organu prve stopnje, saj je ta glede na predlog za obnovo postopka, ki je bil končan na prvi stopnji, na podlagi določbe 255. člena ZUP, pristojen za odločanje o obnovi postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, na pritožbo tožeče stranke, odpravila sklep Upravne enote L. z dne 16.1.1996. Upravni organ prve stopnje je z navedenim sklepom ugodil predlogu Javnega pravobranilstva Republike Slovenije in dovolil obnovo postopka denacionalizacije, pravnomočno končanega z odločbo istega organa z dne 21.8.1995, v obsegu, ki se nanaša na 1. točko navedene odločbe. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je obnova postopka možna le v tistih primerih, ki so našteti v 249. členu Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, pri odločanju o predlogu za obnovo postopka pa je potrebno upoštevati zlasti še določbe členov 250. do 259. in seveda tudi ostale določbe ZUP. V predmetni zadevi sta bila vložena celo dva predloga za obnovo postopka, prvega je vložil Oddelek za z. B. fakultete Univerze v Ljubljani, drugega pa Republika Slovenija po svojem zastopniku Javnem pravobranilstvu RS. V obeh predlogih vlagatelja zatrjujeta obstoj obnovitvenih razlogov po 9. točki 249. člena ZUP, ker se o vrnitvi kmetijskega zemljišča dejanski uporabnik ni mogel izreči, čeprav bi mu šle pravice stranke v postopku. Tožena stranka ugotavlja, da ne prvi ne drugi predlog ne vsebujeta podatkov, ki bi kazali na obstoj obnovitvenih razlogov in na pravočasnost podanega predloga, kot to zahteva 253. člen ZUP. Oba predloga bi zato moral upravni organ prve stopnje obravnavati kot nepopolna in predlagatelja pozvati, da v skladu z 68. členom ZUP predložita dokaze o dejstvih, ki jih zatrjujeta. Prvostopni upravni organ ni ravnal po navedenih določbah ZUP, brez pojasnila pa je prezrl tudi predlog B. fakultete ter upošteval zgolj predlog Republike Slovenije. Upravni organ prve stopnje je dovolil obnovo postopka, pri čemer pa v obrazložitvi ni navedel, na podlagi katerih dokazov je ugotovil utemeljenost predloga, prav tako pa ni navedel pravnih predpisov, ki dovoljujejo obnovo postopka. Tožena stranka je zato odpravila navedeni sklep, vrnila zadevo upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, z navodilom, da upravni organ pozove vlagatelja, da predložita dokaze o tem, kdaj sta zvedela za denacionalizacijsko odločbo in dokaze, iz katerih bo razvidno, kdo je dejanski uporabnik in komu naj bi v denacionalizacijskem postopku pripadal položaj stranke.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je po Zakonu o denacionalizaciji - ZDen zahtevala vračilo premoženja, odvzetega z arondacijo. S pravnomočno odločbo ji je bilo premoženje vrnjeno in je ponovno postala lastnik ter je to tudi vpisala v zemljiško knjigo.

Izpodbijana odločba tožene stranke posega v njeno lastnino in ji jo odvzema. Zato predlaga, da sodišče ugotovi pravilnost vodenja postopka in pravilnost odločbe o denacionalizaciji Upravne enote L. z dne 21.8.1995, s katero ji je bilo vrnjeno premoženje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče "zavrne" odločbo tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi in predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 249. členu taksativno našteva razloge za obnovo postopka, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. Upravni organ prve stopnje je ugodil predlogu Javnega pravobranilstva RS in dovolil obnovo pravnomočno končanega postopka za denacionalizacijo iz razloga 9. točke 249. člena ZUP. Tožena stranka v tej zadevi pravilno poudarja, da morajo biti za obnovo postopka izpolnjeni, poleg razlogov iz 249. člena ZUP, tudi drugi pogoji. Med temi mora stranka na podlagi 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP predlagati obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena (subjektivni rok). Stranka mora tako na podlagi 254. člena ZUP v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. Te okoliščine v sklepu, s katerim je bila dovoljena obnova, niso izkazane, zato je tožena stranka pravilno odločila, ko je ta sklep odpravila in vrnila zadevo v novo odločanje ter pri tem opozorila upravni organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Tožena stranka je tudi pravilno odločila, ko je vrnila zadevo v novo odločanje upravnemu organu prve stopnje, saj je ta glede na predlog za obnovo postopka, ki je bil končan na prvi stopnji, na podlagi 255. člena ZUP pristojen za odločanje o obnovi postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbe ZUS in ZUP je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).