Jedro

Revident mora sam izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Glede na to, da revident ni navedel, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Za dovoljenost revizije uveljavlja razlog iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice z dne 12. 6. 2008, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za odpis davčnega dolga iz naslova prispevkov za zaposlovanje in starševsko varstvo, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skupni višini 8.692,79 EUR (prej 2.083.140,46 SIT). Upravni organ druge stopnje je z odločbo z dne 21. 10. 2008, zavrnil revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 149/2010, X Ips 159/2010, X Ips 206/2009), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj z navedbo, da izpodbijana sodba vsebuje takšno odločitev, ki ima zanj zelo hude posledice, ni obrazložil, niti izkazal, kakšne konkretne posledice naj bi mu nastale, ker mu davčni dolg ni bil odpisan, in ni navedel konkretnih razlogov, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Iz njegovih revizijskih ugovorov je sicer razvidno, da zatrjuje, da bi bilo s plačilom davčnega dolga ogroženo njegovo in ženino preživljanje, saj so njegovi življenjski stroški zaradi zdravstvenega stanja bistveno višji, vendar v reviziji ni določno opredelil, kateri so tisti povečani stroški, ki naj bi jih imel v zvezi z zdravstvenim stanjem, in kakšna je njihova višina. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ne more presoditi, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.