Jedro

V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.

Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.

Izrek

Pritožba se zvrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek (I. točka izreka). Predlagateljico je napotilo, naj po pravnomočnosti sklepa v tridesetih dneh zoper nasprotnega udeleženca vloži tožbo, da dokaže, da spada v skupno premoženje tudi kar je navedeno v II. točki izreka izpodbijanega sklepa (II. točka izreka). Nasprotnega udeleženca je napotilo, naj po pravnomočnosti sklepa vloži zoper predlagateljico tožbo, s katero naj dokaže, da znaša njegov delež na skupnem premoženju več kot 1/2, in sicer 80 %, delež predlagateljice pa 20 % (III. točka izreka). Opozorilo ju je, da bo nepravdni postopek nadaljevalo in ga zaključilo ne glede na njune trditve, glede katerih sta napotena na pravdo, če v danem roku ne bosta vložila tožbe (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba razveljaviti, predlagateljičin predlog pa je neutemeljen in ga je treba zavreči. Predlagateljica je poleg tega predloga vložila na Okrožno sodišče v Krškem še tožbo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja, delitve in izplačila vlaganj. Zadeva se vodi pod opr. št. I P 71/2017, v pravdi pa predlagateljica trdi, da se je vrednost nepremičnine nasprotnega udeleženca povečala v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in zakonske zveze za 600.000 EUR ter zahteva izplačilo vlaganj 300.000 EUR. Z izplačilom vlaganj torej zahteva tudi delitev domnevnega skupnega premoženja. Nasprotni udeleženec nasprotuje dvojnemu urejanju delitve, kot si ga je zamislila predlagateljica. Sodišče bi moralo predlog predlagateljice zavreči, ali pa nepravdni postopek prekiniti do pravnomočne odločitve v zadevi I P 71/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem.

Za nasprotnega udeleženca ni sporno, da predstavljata skupno premoženje osebna avtomobila A1 in A2 in na tem premoženju zatrjuje 80 % v njegovo korist. Sodišče bi ga lahko na pravdo napotilo le glede nespornega skupnega premoženja, ne pa na splošno, kot je sodišče odločilo v III. točki izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da med udeležencema obstaja spor o obstoju in obsegu skupnega premoženja.1 Prvostopenjsko sodišče se je tudi pravilno sklicevalo na drugi odstavek 9. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena ZNP, po katerih sodišče v primeru, če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, postopek prekine in stranke napoti na pravdo.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno sodišču očita, da bi moralo predlagateljičin predlog zavreči, postopek pa prekiniti do pravnomočne odločitve v zadevi I P 71/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Pritožnik zmotno meni, da potekata dva postopka o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja. V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.2 Z vlaganji, ki jih zatrjuje predlagateljica v pravdnem postopku, zoper nasprotnega udeleženca ne bo dobila solastniškega deleža na nepremičninah ali celo večjega solastniškega deleža, marveč kvečjemu obligacijski zahtevek.

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo prekiniti nepravdni postopek do odločitve v pravdni zadevi I P 71/2017. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek, vendar ne zaradi pravde, ki teče iz naslova vlaganj v nepremičnino nasprotnega udeleženca, pač pa zato, ker je med udeležencema postopka sporen obseg skupnega premoženja, kot tudi delež na njem.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče naložiti nasprotnemu udeležencu, naj zatrjuje večji delež le na vozilih A1 in A2, saj le-to predstavlja skupno premoženje. Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev je med njima sporno, ravno zato je sodišče postopek prekinilo in stranki napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka pa nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

1 Predlagateljica trdi, da spadajo v njuno skupno premoženje poleg dveh avtomobilov znamke A. in sicer A1 in A2, ki ju toženec kot skupno premoženje tudi priznava, še ostala vozila, premičnine ter delež v podjetju. Nasprotni udeleženec ne priznava, da sodi v skupno premoženje karkoli drugega razen A1 n A2, na tem skupnem premoženju pa deleža nista enaka, pač pa nasprotni udeleženec zatrjuje, da znaša njegov delež 80 %, predlagateljičin pa 20. 2 V skladu s prvim odstavkom 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) tisti, ki postavi, prizida ali izboljša zgradbo na nepremičnini, ne pridobi lastninske pravice, temveč lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.