20. 2. 2014

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljutomer, na seji 20. februarja 2014

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ljutomer št. 2240-62/2013/1 (3G694-53) z dne 11. 11. 2013, je pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Policijska postaja Ljutomer je na podlagi prvega odstavka 103. člena in drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru vložila obdolžilni predlog zaradi prekrškov po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZVoz) in po 1. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 – v nadaljevanju ZOIzk-1).

2.Okrajno sodišče v Ljutomeru se je izreklo za stvarno nepristojno za vodenje postopka o prekršku. V sklepu navaja, da po proučitvi zadeve kršitelju ni mogoče očitati prekrška po osmem odstavku 50. člena ZVoz, pač pa meni, da je ta uresničil zakonske znake prekrška po šestem odstavku 50. člena ZVoz. Za ta prekršek je zagrožena globa v višini 40 EUR in je za odločanje o njem dovoljen hitri postopek.

3.Policijska postaja Ljutomer zavrača svojo pristojnost. V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti vztraja pri pravni kvalifikaciji prekrška iz obdolžilnega predloga in navaja, da je bilo kršitelju vozniško dovoljenje izdano kot vozniku začetniku, kar pomeni, da bi moral v skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZVoz za njegovo podaljšanje opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, česar pa ni storil. Ker kršitelj kot voznik začetnik ni opravil dodatne obveznosti, s katero bi lahko podaljšal veljavnost vozniškega dovoljenja, prekrškovni organ meni, da ne gre samo za t. i. administrativni potek vozniškega dovoljenja. Navaja, da je zaradi suma prekrška po osmem odstavku 50. člena ZVoz kršitelju na podlagi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPrCP) zasegel osebni avtomobil, s katerim je bil prekršek storjen.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči ureja 52. člen ZP-1, ki v prvi alineji drugega odstavka določa, da hitri postopek o prekršku ni dovoljen, če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu. Kot glavna sankcija se lahko predpiše in izreče le globa, namesto nje se lahko izreče opomin, med drugimi pa se kot stranska sankcija lahko predpiše in izreče odvzem predmetov.

6.Sodišče po uradni dolžnosti pazi na svojo stvarno pristojnost. Pri tem mora upoštevati kriterije iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki razmejujejo pristojnost med sodišči in prekrškovnimi organi. V danem primeru je stvarna pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, očitanega obdolžencu, oziroma nanjo vezane sankcije za prekršek. Po mnenju prekrškovnega organa gre za prekršek po osmem odstavku 50. člena ZVoz, za katerega je predpisana globa 500 EUR, Okrajno sodišče pa meni, da je taka pravna kvalifikacija napačna in da gre za prekršek po šestem odstavku 50. člena ZVoz, za katerega je predpisana globa 40 EUR. Ob obravnavi prekrška v času njegove zaznave je prekrškovni organ kršitelju na podlagi 5. točke prvega odstavka 23. člena ZPrCP zasegel tudi osebni avtomobil, s katerim je bil prekršek storjen. Omenjena določba omogoča, da policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, če je hkrati izpolnjen eden od nadaljnjih pogojev, med katerimi je tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi. Tak prekršek je hkrati po razlagalni določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP opredeljen kot hujši. Pogoji za izrek stranske sankcije odvzema predmetov so torej lahko izpolnjeni, s tem pa preprečena izvedba hitrega postopka, le pri prekršku po osmem odstavku 50. člena ZVoz, te stranske sankcije pa ni mogoče izreči ob prekršku po šestem odstavku 50. člena ZVoz in bi bil za njegovo obravnavo na prvi stopnji pristojen prekrškovni organ.

7.Pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje, kot ene izmed procesnih predpostavk, mora sodišče v primerih, ko je pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, preveriti le, ali je že na prvi pogled razvidno, da niso podane okoliščine, na katere prekrškovni organ veže strožjo pravno kvalifikacijo prekrška. Pri tem se ne more spuščati v podrobno razlago norme materialnega prava, saj bi to pomenilo vnaprejšnje odločanje o stvari. Le v takem primeru lahko govorimo o očitno napačni pravni kvalifikaciji (primerjaj odločbo št. P-26/08 z dne 3. 12. 2009, Uradni list RS, št. 104/09, in OdlUS XVIII, 53). V obravnavanem primeru pa sodišče do zaključka, da je pravna kvalifikacija (očitno) napačna, pride šele s podrobno razlago norme materialnega prava.

8.Pravna kvalifikacija prekrška, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, ni očitno napačna, zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

Opombe:

[1]Prim. 4. člen ZP-1.

[2]Po obdolžilnem predlogu sta kršitelju očitana dva prekrška: po osmem odstavku 50. člena ZVoz in po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZOIzk-1. V skladu z drugim odstavkom 55a. člena ZP-1 je prekrškovni organ vložil enoten obdolžilni predlog. O prekršku po ZOIzk bi odločal prekrškovni organ v hitrem postopku, za odločitev o stvarni pristojnosti je torej v danem primeru odločilna pravna kvalifikacija prekrška po ZVoz.

[3]"Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z 2. ali 3. točko prvega odstavka ali s petim odstavkom tega člena." Po določbi 3. točke prvega odstavka 50. člena ZVoz sme motorno oziroma motorno in priklopno vozilo voziti oseba, ki "ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju.

[4]"Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, če pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti ni predložitev veljavnega zdravniškega spričevala."

[5]"Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

[6]Prvi in drugi odstavek 4. člena in 25. člen ZP-1.