Jedro

Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave umaknjena.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, ker je ugotovilo, da dolžnik v danem roku ni plačal takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

5. Pritožnik navaja, da je edini zaposleni v podjetju, ki bi lahko ukrepal v zvezi s postopkom prisilne poravnave oziroma dopolnitvijo predloga. Ker pa je ves čas v bolniškem staležu in ni sposoben za nobeno delo, ni mogel narediti nič v zvezi s takso. Že iz samega predloga naj bi bilo razvidno, da dolžnik nima sredstev za plačilo sodne takse, in bi ga sodišče moralo, v kolikor bi moral kaj dopolniti, na to pozvati. Prosi, da se počaka oziroma da začne teči rok za plačilo sodne takse po izteku njegovega bolniškega staleža. 6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v „predlog za prekinitev odločanja o začetku stečajnega postopka in predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave“ ugotavlja, da dolžnik v njem ni podal predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Niti dolžnik ni podal predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog njenega plačila kasneje, do izteka roka za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu, kar bi najkasneje še lahko storil (prvi odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

7. Pritožniku pa tudi v preostalem ni mogoče slediti. Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala. V zvezi z (ne)plačilom sodne takse pa ni mogoče spregledati, da je zakoniti zastopnik dolžnika vložil predlog za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka in predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ko je že bil v bolniškem staležu, kar kaže, da bi tedaj lahko vložil tudi predlog za odlog plačila sodne takse.

8. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).