Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.

Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče. Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da stiki med nasprotnim udeležencem ter mld. A. A. potekajo začasno, najdlje za obdobje devetih mesecev, vsako sredo od 8.30 do 9.30 ure pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih Centra za socialno delo - Enota X. (CSD). Prvi tako določen stik se izvede po predhodnem uvodnem protokolu, ki ga opravi CSD najkasneje 8 dni od izdaje sklepa. CSD lahko spremeni čas stika ob soglasju z obema udeležencema zaradi njunih morebitnih neodložljivih obveznosti (I. točka izreka). Strokovna oseba CSD spremlja potek stikov in je dolžna enkrat mesečno posredovati poročilo o poteku stikov skupaj z mnenjem glede potrebe izvajanja stikov pod nadzorom (II. točka izreka). Kar sta predlagateljica in nasprotni udeleženec zahtevala več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo (III. točka izreka). Za primer kršitve začasne odredbe je kršitelju sodišče prve stopnje izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (V. točka izreka), da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (VI. točka izreka) in da so stroški odločanja o predlogu za začasno odredbo nadaljnji stroški postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep je predlagateljica1 postopka podala pritožbo2 in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predloge nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrne in predlogom predlagateljice ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Predlagateljica očita, da sodišče ni ugotavljalo, ali so koristi mld. A. ogrožene, ker nima stikov z očetom. Sodišče je začasno odredbo izdalo samo zato, ker je bil izdan ukrep prepovedi približevanja in da ne bi prišlo do odtujitvenega sindroma, ne da bi sploh ugotavljalo, ali slednji obstaja. Tovrsten zaključek nima podlage v dejanskem stanju. Sodišče niti nima strokovnega znanja, da bi ocenjevalo prisotnost oz. morebitno nevarnost odtujitvenega sindroma. Iz mnenja CSD z dne 20. 9. 2021 pa ne izhaja, da bile dekličine koristi ogrožene. Še več, CSD je v svojih predhodnih mnenjih ocenil, da obstoji visoka stopnja ogroženosti zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca. Ne CDS niti sodišče nista pojasnila, zakaj se je stopnja ogroženosti deklice zaradi ravnanj očeta znižala. Prav tako sodišče mnenje CSD zgolj povzema in se do njega ni kritično opredelilo, kar ne ustreza skrbni dokazni oceni. CSD se tudi sklicuje na poročilo vrtca z dne 16. 8. 2021, ki ga je predlagateljica prejela šele 2. 12. 2021. Iz poročila ne izhaja, kar podaja CSD, in sicer, da naj bi vrtec navajal, da je deklica navajena na oba starša, pač pa izhajajo opažanja o odnosu do obeh staršev. S tem, ko je sodišče izdalo začasno odredbo na podlagi pomanjkljivega mnenja CSD (brez priloženega poročila vrtca) in ker mnenja CSD ni vročilo v celoti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. Odločitev si prav tako nasprotuje, saj je sodišče izdalo začasno odredbo, da ne bo prišlo do odtujitvenega sindroma, čeprav CSD ni ugotovil, da ima deklica vzpostavljen odnos z očetom. Tudi CSD si nasprotuje, saj ugotavlja, da nasprotni udeleženec deklice ob stikih ne bo ogrožal, hkrati pa navaja, da nasprotni udeleženec živi v imaginarnih predstavah. Sodišče tudi ne presojalo sorazmernosti med koristmi deklice zaradi izvajanja stikov deklice in njeno ogroženostjo zaradi posebnih okoliščin na strani nasprotnega udeleženca. Odločitve o zavrnitvi predlogov predlagateljice sploh ni obrazložilo oz. pojasnilo, zakaj predlogi predlagateljice niso utemeljeni. Razlogi sodišča, s katerimi je utemeljilo začasno odredbo, so takšni, da terjajo začasno prepoved stikov najmanj do prenehanja ukrepa prepovedi približevanja. Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ogroža deklico, da je obremenjen z razpadom partnerske zveze, da nima uvida v posledice svojih ravnanj, da zapada v imaginarne predstave, a je kljub takšnemu stanju določilo stike pod nadzorom. Pred tem se ni prepričalo, ali bodo stiki pod nadzorom dosegli svoj namen. Prav tako bi bilo potrebno, da se pred uvedbo stikov pod nadzorom sodišče prepriča, ali je nasprotni udeleženec poiskal ustrezno pomoč oz. se vključil v terapevtsko obravnavo, da bi uvidel, da njegova ravnanja niso ustrezna. Sodišče se ni ukvarjalo, kako bo mld. A. doživljala stike po nadzorom neznane tretje osebe. Odločitev, da se stiki izvajajo ob sredah zjutraj, je neobrazložena in v nasprotju s koristmi otroka. Sodišče se je v celoti prilagodilo zahtevam CSD, ni pa upoštevalo dekličino siceršnjo rutino in da predlagateljica opravlja službo. Predlagateljica bo tako več ur odsotna z dela in bo njen minimalen dohodek še nižji. Takšna presoja je zato v nasprotju z zavrnitvijo predloga za začasno določitev preživnine. Da se lahko udeleženca s CSD dogovorita za drugačen termin, predstavlja nejasno in neizvršljivo odločitev, ki je v nasprotju z izdanim ukrepom prepovedi približevanja, nedvomno pa bo terjala prekomerno obremenitev predlagateljice. Ne drži, da starša nista sposobna doseči dogovora glede stikov, pač pa je tako zaradi ukrepov pristojnih organov, ki so jih izdali zaradi nasilja nasprotnega udeleženca. Odločitev o trajanju ukrepov je nedoločna. Prav tako sodišče ni obrazložilo, zakaj je potrebno izvajati stike pod nadzorom najdlje 9 mesecev. Obenem se je sodišče sklicevalo na judikate sodne prakse, izdane v zadevah, ki so se obravnavale po prejšnji, sedaj neveljavni materialnopravni ureditvi ZZZDR. S tem, ko je sodišče glede predlogov predlagateljice postopalo restriktivno, glede predlogov nasprotnega udeleženca pa nerestriktivno, je postopalo arbitrarno in nepošteno. Neobrazložena je tudi odločitev o višini izrečene denarne kazni. Ker vsaka začasna odločitev lahko prejudicira končno odločitev, je zmotno stališče sodišča, da je zgolj glede vprašanj začasne dodelitve otroka v varstvo in vzgojo sodišče dolžno postopati restriktivno. Za izdajo začasne odredbe je po določbah Družinskega zakonika povsem nepomembno, kakšne posledice bi utrpel eden izmed staršev - gre za pogoj, ki je bil relevanten po prejšnji, sedaj neveljavni ureditvi. Zato je očitno, da je sodišče predlog predlagateljice presojalo po napačni materialnopravni podlagi. Pri tem je sodišče spregledalo, da nasprotni udeleženec ni predlagal, da se mu otrok zaupa v vzgojo in varstvo, nasprotno, trdil je, da se deklica zaupa v vzgojo in varstvo materi, prav tako ni upoštevalo okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, zaradi katerih je deklica ogrožena. Sodišče je tudi spregledalo, da morata glede na sprejeto odločitev udeleženca soodločati o vsakodnevnih potrebah otroka, kar pa je nemogoče glede na to, da ukrep prepovedi približevanja vsebuje tudi prepoved komuniciranja. Sodišče je tudi prezrlo mnenje CSD, iz katerega izhaja, da je treba deklico dodeliti v varstvo in vzgojo materi in da so med staršema odnosi konfliktni, kar nedvomno vpliva na nezmožnost skupnega izvrševanja vzgoje in varstva. Ne strinja se, da ni uspela dokazati otrokove ogroženosti zaradi preživljanja. Dejansko stanje je tudi v tem pogledu nepopolno ugotovljeno. Sodišče je spregledalo, da je predlagateljica ovrednotila eksistenčne potrebe mld. A. (vrtec, oblačila, zdravila, higienski pripomočki itd.), ki znašajo 344 EUR, čemur nasprotni udeleženec ni nasprotoval. Sodišče je tudi spregledalo, da mora predlagateljica preživljati še svojega starejšega sina B. Prav tako je spregledalo, da nasprotni udeleženec opravlja delo v gostinskem lokalu in da je sam navedel, da opravlja delo po podjemni pogodbi in pridobiva okoli 300 EUR dohodka. Zato ne drži, da ima predlagateljica višje dohodke. Tudi ne drži, da lahko predlagateljica krije osnovne življenjske potrebe otroka, saj ima prihodke v višini 722-746 EUR in mora preživljati še B. in sebe. Ker bi določitev preživnine vplivala na znižanje otroškega dodatka, je sodišče prevalilo preživljanje ne le na predlagateljico, temveč tudi na proračunska sredstva. Prav tako sodišče ni obrazložilo, zakaj posameznih dokazov (vpoglede v spis V N 2341/2021 in Kpd 39825/2021 ter poizvedbe pri CSD o razgovoru z mld. B.), ni izvedlo.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo3 in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba predlagateljice ni utemeljena.

**_Glede stikov_**

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ustrezno utemeljena. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na mnenje CSD z dne 20. 9. 2021 (9. točka obrazložitve), iz katerega izhaja, da ima mld. deklica vzpostavljen odnos z očetom in da stiki zanjo niso ogrožajoči. Prav tako je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov [27. 7. 2021]4 po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta (10. točka obrazložitve). Pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo, ali je deklica ogrožena, ker nima stikov z očetov, je zato neutemeljen. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, tudi ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja (zlasti 9. točka obrazložitve), da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.5 Iz mnenja CSD z dne 20. 9. 2021 tudi izhaja, da bi stiki pod nadzorom zagotovili ohranjanje povezanosti med hčerko in očetom, obenem pa bi šlo za varen stik, zato ne drži pritožbeno naziranje, da prvostopenjsko sodišče pri presoji ogroženosti mld. A. ni imelo ustreznega strokovnega znanja. Ker predstavlja začasna odredba ukrep začasne narave (do ureditve s končno odločbo), sodišče odločitev sprejme hitreje, po krajšem dokaznem postopku in ob nižjem dokaznem standardu,6 zato za sprejetje tovrstnega zaključka - nevarnost odtujitve otroka od starša - ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja.

6. Glede na izpostavljeno vsebino7 dotičnega mnenja CSD in obrazložitev prvostopenjskega sodišča v 13. in 14. točki, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, se izkaže za neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni ugotavljalo, ali bodo stiki pod nadzorom dosegli svoj namen. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na mnenje CSD z dne 20. 9. 2021 prav tako ugotovilo, da nasprotni udeleženec na stikih mld. A. ni ogrožal, je pa zelo problematičen odnos med predlagateljico in nasprotnim udeležencem. Ker je na stikih prisotna še strokovna oseba, je ocena prvostopenjskega sodišča, da bo šlo za varen stik, ustrezna. V zvezi s tem je neutemeljen tudi očitek, da je nujno, da se nasprotni udeleženec pred začetkom izvajanja stikov pod nadzorom udeleži terapevtske obravnave. Takšna potreba glede na mnenji CSD z dne 20. 9. 2021 in 6. 10. 2021 in preostale okoliščine primera ni izkazana. Pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da si razlogi izpodbijanega sklepa in mnenja CSD v tem pogledu nasprotujejo. Ker se oče vživlja v imaginarne predstave, je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da za samostojne stike ni primeren in je določilo stike pod nadzorom, kjer bo imela mld. A. ustrezno varstvo pred očetovim stanjem, ki sicer zadeva zlasti nesprejemanje razhoda s predlagateljico. Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče. 7. Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa. Prav tako pritožbeno sodišče poudarja, da je bila prva prepoved približevanja z dne 27. 7. 2021 odrejena glede na tedaj ugotovljeno dejansko stanje.8 Kljub temu da je bila prepoved približevanja tudi kasneje podaljšana in še vedno velja,9 iz nadaljnjih mnenj CSD, ki sta bili izdani 20. 9. 2021 in 6. 10. 2021, ne izhaja, da bi bili stiki pod nadzorom za mld. A. ogrožajoči, temveč ravno nasprotno, da so v njeno korist. 8. Drži, da pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje predlagateljici hkrati z mnenjem CSD z dne 20. 9. 2021 ni vročilo poročila vrtca z dne 16. 8. 2021, na katerega se CSD sklicuje. Poglavitno je, da poročilo vrtca z dne 16. 8. 2021 ni osrednji oziroma posamičen dokument, na katerega je CSD oprlo svoje mnenje.10 CSD je v mnenju s sklicevanjem na dokumentacijo, ki zadeva predhodno svetovanje, prav tako izpostavilo, da sta se udeleženca v maju 2021 dogovorila, da stiki potekajo vsako sredo med 15. in 18 uro ter vsak drugi vikend, od petka od 15. ure do nedelje do 18. ure. Že iz slednjega izhaja, da je imel nasprotni udeleženec z mld. A. pred izrekom ukrepov prepovedi približevanja znaten obseg stikov in da je med njima (verjetno) obstajala določena povezanost (navezanost). Zastran navedenega kasnejša vročitev poročila vrtca ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Ker je bilo mnenje CSD predlagateljici vročeno, zadeva tudi ni primerljiva z odločitvijo VSL IV Cp 1421/2021, kjer prvostopenjsko sodišče udeležencev sploh ni seznanilo z mnenjem CSD, na katerega se je oprlo. Tudi ne drži, da je CSD v svojem mnenju nekorektno povzemal poročilo vrtca. Iz poročila z dne 16. 8. 2021 namreč dejansko izhaja, da imata mld. A. in oče prijeten odnos, da se A. vedno razveseli očeta in mu steče v objem, ko jo pride iskat (na list. 50).

9. Odločitev glede časa in kraja izvajanja je ustrezno obrazložena in v največjo korist mld. deklice. Sodišče je pojasnilo, da se morata udeleženca prilagoditi jutranjemu terminu, saj popoldanski stik ni ustrezen, ker otroci v vrtcu takrat spijo (15. točka obrazložitve). Predlagateljica v prvostopenjskem postopku ni navajala, da opravlja takšen poklic, ki onemogoča sleherno prilagoditev delovnega časa. Pritožbeno navajanje, da bo imela predlagateljica zaradi enega jutranjega stika tedensko, ki traja eno uro, tolikšen izpad dohodkov, da bo ogroženo preživljanje mld. A., je neživljenjsko in z ničemer podkrepljeno (npr. delovni urnik, izjava delodajalca itd.). Hkrati odločitev prvostopenjskega sodišča dopušča spremembo časa stikov ob soglasju obeh udeležencev za primer neodložljivih obveznosti. Ker je CSD (ob soglasju udeležencev) tisti, ki lahko spremeni termin stikov in vodi korespondenco med udeležencema, predlagateljica ne bo pretirano obremenjena ob morebitnem prilagajanju terminov. Ker se bodo stiki ob odsotnosti siceršnjega dogovora udeležencev izvajali enkrat tedensko ob sredah od 8:30 do 9:30 ure, tudi ne drži, da sklep prvostopenjskega sodišča ni izvršljiv.

10. Odločitev prvostopenjska sodišča, da stiki pod nadzorom potekajo najdlje za čas devetih mesecev, je dovolj določna. Če ne bo sprejeta druga odločitev sodišča - ali o glavni stvari ali vnovična začasna odločitev - bodo stiki pod nadzorom potekali devet mesecev, ne pa dlje od tega. V tem pogledu tudi ne drži pritožbeno utemeljevanje, da si izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje. Drži sicer, da sodišče ni posebej utemeljilo, zakaj je določilo izvajanje stikov pod nadzorom za najdaljši zakonsko predviden rok (2. odst. 163. čl. Družinskega zakonika - DZ). Vendar je odločitev ravno zaradi posebnih okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, ki jih predlagateljica nenehno izpostavlja, ustrezna in zakonita ter v največjo otrokovo korist. Prav tako je sodišče posebej zadolžilo strokovno osebo CSD, da spremlja potek stikov ter da enkrat mesečno poroča o nadaljnji potrebi (smiselnosti) izvajanja tovrstnih stikov.

11. Predlagateljica neutemeljeno navaja, da izpodbijani sklep nima odločilnih razlogov glede zavrnitve njenih predlogov. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo (1. točka obrazložitve), da je hkrati obravnavalo predlog predlagateljice, da se stiki ne določijo in predlog nasprotnega udeleženca, da stiki potekajo pod nadzorom. Nakar je v točkah 9-17. podalo razloge, ki so narekovali odločitev, da se določijo stiki pod nadzorom. Ugotovitev, da neizvajanje stikov mld. A. ogroža, je hkrati razlog za ugoditev predloga nasprotnega udeleženca, da se stiki določijo, kot tudi razlog za zavrnitev predloga predlagateljice, da se stiki ne določijo. Ker si predloga udeležencev medsebojno nasprotujeta (se izključujeta), je že pojmovno nemogoče, da sodišče s tem, ko je podalo razloge za enega, ne bi podalo razlogov proti drugemu (glej 17. točke obrazložitve). Očitek predlagateljice, da izpodbijani sklep nima odločilnih razlogov, je zato neutemeljen.

12. Tudi ne drži, da odločitev o višini izrečene denarne kazni (500 EUR) ni obrazložena. Iz obrazložitve (24. točka) izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri določitvi višine denarne kazni upoštevalo pomen dejanja, ki ga morajo udeleženci opraviti zaradi koristi otrok. Ker začasna odredba narekuje udeležencema, da opravita vsak svojo vlogo pri izvajanju stikov pod nadzorom, je določena višina denarne kazni primerna.

**Glede varstva in vzgoje**

13. Pritožba pravilno opozarja, da je merilo pri izdaji začasne odredbe tako glede stikov kot tudi glede dodelitve v varstvo in vzgojo identično: verjetna ogroženost otroka. Uvod obrazložitve 19. točke izpodbijanega sklepa, ko prvostopenjsko sodišče razlikuje11 med začasno ureditvijo stikov in začasnim zaupanjem v varstvo in vzgojo, zato ni točen.12 Vendar prvostopenjsko sodišče takoj zatem zapiše, da je osrednjo merilo za izdajo začasne odredbe verjetna ogroženost otroka.13 Prav tako iz nadaljnje obrazložitve izhaja, da je sodišče izpostavljeni kriterij tudi uporabilo pri presoji (ne)utemeljenosti začasne dodelitve mld. A. v varstvo in vzgojo predlagateljici.14 Zato je pritožba neutemeljena v delu, ko očita, da je sodišče presojalo po napačni materialnopravni podlagi. Tudi ne drži, da odločitev sodišča temelji zgolj na restriktivnem pristopu. Sodišče je pravilno utemeljilo, da vsakodnevne odločitve glede varstva in vzgoje sprejema tisti starš, pri katerem otrok živi. Z izjemo, ko se izvajajo stiki pod nadzorom, je to predlagateljica. Ko se deklica nahaja pri predlagateljici, se glede vsakodnevnih odločitev predlagateljici ni treba posvetovati z nasprotnim udeležencem, zato prepoved komuniciranja ne predstavlja ovire, zaradi katere predlagateljica ne bi mogla izvajati vsakodnevne skrbi za otroka. Ker predlagateljica dejansko (nemoteno) izvršuje varstvo in vzgojo, je pravilen zaključek sodišča, da ni uspela dokazati, da je mld. A. v trenutnih okoliščinah ogrožena. Prvostopenjsko sodišče torej ni tehtalo med morebitnimi neugodnimi posledicami za nasprotnega udeleženca in koristmi otroka, kot to navaja pritožba, temveč se je pravilno osredotočilo zgolj na vprašanje, ali je mld. A. ob trenutnem režimu verjetno ogrožena.

14. Drži, da iz mnenja CSD z dne 6. 10. 2021 izhaja, da bi bilo nujno že med postopkom odločiti glede varstva in vzgoje, vendar CSD ni podal nobenih oprijemljivih okoliščin, da je mld. A., ker ni dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici, trenutno ogrožena. Zgolj dejstvo, da so odnosi med staršema konfliktni, pa ne more biti odločilen razlog, da se varstvo in vzgoja podeli enemu ali drugemu staršu.15 Da se nasprotni udeleženec strinja, da se mld. A. dodeli predlagateljici v varstvo in vzgojo nima nobenega vpliva na presojo dekličine ogroženosti, zato je pravilno, da sodišče pri (začasnem) odločanju tega dejstva ni upoštevalo.

15. Ker predlagateljici ni uspelo dokazati, da je mld. A. glede na trenuten režim sprejemanja vsakodnevnih odločitev ogrožena, je prvostopenjsko sodišče predlog predlagateljice, da se ji mld. A. začasno dodeli v varstvo in vzgojo, pravilno zavrnilo.

**_Glede preživnine_**

16. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otroka, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti.16 Ker predlagateljica, kot navaja sama, prejema prihodke med 722-746 EUR, otroški dodatek17 v višini 106,60 EUR (priloga A20)18, da je nekajkrat za preživnino prispeval tudi nasprotni udeleženec, je ugotovitev, da predlagateljica zmore zadovoljiti osnovne življenjske potrebe otroka, ustrezna. Da bi mld. A. ogrožena, ker je predlagateljica dolžna preživljati tudi svojega starejšega sina B. iz drugega razmerja, predlagateljica ni uspela dokazati, saj svojih posplošenih navedb ni podkrepila z dokaznim gradivom. Prav tako predlagateljica ni navajala, da za preživljanja B. ne prejema nobene preživnine s strani svojega nekdanjega partnerja.

17. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi predlog predlagateljice za začasno določitev preživnine, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da so ogrožene eksistenčne potrebe mld. A. 18. Kar se tiče neizvedbe vpogledov v posamezne spise, pritožbeno sodišče izpostavlja, da je najprej na udeležencih postopka, da predložijo dokazne listine, ki jih posedujejo, ne pa da z nenehnimi splošnimi, nekonkretiziranimi predlogi, naj vpogleda v drug sodni spisi, prelagajo to na sodišče. Drži, da prvostopenjsko sodišče ni posebej utemeljilo, zakaj ni izvedlo posameznih vpogledov v sodne spise, vendar pritožba v ničemer ne pojasni, katere odločilno dejstvo je s tem spregledalo oz. kako bi izvedba teh dokazov vplivala na rezultat postopka, zato ne gre za bistveno kršitev postopka.

19. Ker je sodišče prve stopnje presojalo tako predloge predlagateljice kot nasprotnega udeleženca po identičnih standardih (verjetna ogroženost mld. A.), se nenazadnje izkaže za neutemeljenega tudi očitek, da je postopalo arbitrarno in nepošteno.

20. Do pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena, se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo (1. odst. 360. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

21. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 ).

22. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 101. čl. ZNP-1. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato ji že s tega razloga ne gredo stroški. Odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo pa po mnenju pritožbenega sodišča ni v ničemer pripomogel k pritožbeni odločitvi.

1 Ker sta oba udeleženca podala predlog za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče zaradi jasnosti nasprotno udeleženko glede na predlog predlagatelja z dne 2. 9. 2021 označuje kot predlagateljico, predlagatelja pa kot nasprotnega udeleženca. 2 Predlagateljica je sicer zoper zavrnilni del začasne odredbe podala pritožbo, zoper ugodilni del pa ugovor. Ker je bila v prvostopenjskem postopku že vzpostavljena konkradiktornost, je pritožbeno sodišče skladno s 273. b členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tudi ugovorne navedbe predlagateljice obravnavalo kot pritožbo. S tem je pritožbeno sodišče obenem odpravilo procesno kršitev sodišča prve stopnje, ki je v pravnem pouku udeleženca postopka namesto na pritožbo napačno usmerilo (opozorilo) na možnost ugovora. 3 Iz razlogov, nadrobneje pojasnjenih v prvi opombi, je pritožbeno sodišče skladno s 273.b členom ZIZ-a odgovor na ugovor nasprotnega udeleženca obravnavalo kot odgovor na pritožbo. 4 Iz. 9. točke obrazložitve izhaja, da je bil nasprotnemu udeležencu ukrep prepovedi približevanja izrečen dne 27. 7. 2021. 5 VSL Sklep IV Cp 1570/2021, VSL Sklep IV Cp 2219/2019 in VSL Sklep IV Cp 174/2020. 6 Prim. VSL Sklep IV Cp 174/2020 in Neža Pogorelčnik Vogrinc, v Komentar Družinskega zakonika, str. 517. 7 Zlasti, da bi stiki pod nadzorom zagotovili ohranjanje povezanosti med hčerko in očetom, obenem pa bi šlo za varen stik. 8 Prim. VSK Sklep IV Cp 534/2020. 9 Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti (7. člen ZNP-1) opravilo poizvedbo glede prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca, ki bi se sicer za časa pritožbenega postopka že iztekla (prim. 10. točka obrazložitve), in ugotovilo, da je bila prepoved s sklepom V N 1341/2021 dne 25. 3. 2022 podaljšana za nadaljnjih dvanajst (12) mesecev. 10 CSD se v mnenju z dne 20. 9. 2021 sklicuje zlasti na poročilo o obravnavi družine zaradi prijavljenega nasilja v družini in suma ogroženosti otroka, ki je bilo predlagateljici vročeno. Iz 8. točke obrazložitve prav tako izhaja, da tudi sodišče ni vpogledalo samo v mnenje CSD z dne 20. 9. 2021, temveč tudi v mnenje CSD z dne 6. 10. 2021 ter poročilo CSD o obravnavi družine. 11 “Drugače, kot s stiki, je z začasno ureditvijo vzgoje in varstva med postopkom”, 19. točka obrazložitve. 12 Drži sicer, da samo dejstvo, da je otrok ogrožen zaradi neizvajanja stikov, ne pomeni, da je ogrožen tudi glede izvajanja varstva in vzgoje, je pa vsebinsko merilo restriktivnosti tako pri začasni določitvi stikov kot pri začasni dodelitvi v varstvo in vzgojo identično: verjetna ogroženost otroka. 13 “Izda jo le [začasno odredbo - opomba pritožbenega sodišča], ko je verjetno izkazana ogroženost otroka”, prav tam. 14 “ … ob ugotovitvi sodišča, da mld. otrok … ni ogrožen, če zaenkrat ne bo zaupan v varstvo in vzgojo materi, je sodišče predlog predlagateljice v tem delu kot neutemeljen zavrnilo,” prav tam. 15 VSL Sklep IV Cp 1064/2021 in VSL sklep IV Cp 1622/2018. 16 VSL Sklep IV Cp 1240/2021, VSL sklep IV Cp 1713/2016, VSL sklep IV Cp 343/2022. 17 Skladno z ustaljeno sodno prakso se otroški dodatek ne upošteva pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti preživninskega zavezanca, ko sodišče odloča o višini preživnine (VSRS sodba II Ips 186/2014). Ga pa sodišče lahko upošteva pri presoji morebitne eksistenčne ogroženosti otroka, saj s tem ne pride do dvojnega vračunavanja in posledičnega bodočega nižanja otroškega dodatka. 18 Pritožbeno sodišče je pri preizkusu prvostopenjske odločitve skladno s 34. členom ZNP-1 upoštevalo tudi dejstvo, da se je otroški dodatek predlagateljice zmanjšal in da se je nekoliko (za 15 %) povišala položnica za vrtec (priloga A20), česar predlagateljica v prvostopenjskem postopku ni navajala.