Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sporna parcela, ki meri 86 m2, ni cestno telo, je občina zavezanka za vračilo te parcele v naravi. Dejstvo, da je med cesto in to parcelo meja neurejena in pločnik nekoliko sega po južnem delu v naravi v to parcelo, še ne pomeni, da parcela spremeni namembnost.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (III. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o vrnitvi štirih parcel v naravi (I. izreka), pod II. izreka naložilo Republiki Sloveniji, plačilo odškodnine 1.204,72 EUR v obveznicah, pod III. naložilo M., da vrne v last in posest nepremičnino parc. št. 1 k. o. X in sicer pokojnemu P. P., pod IV. je naložilo Republiki Sloveniji, da vrne zaplenjeno premično premoženje in sicer v obliki odškodnine 413,60 USD, v protivrednosti EUR v obveznicah in pod V. postavilo za skrbnico za posebni primer N. G. 2. Proti III. izreka vlaga pritožbo M. (v nadaljevanju M.). Delni sklep je v III. izreka nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, saj navaja, da je prva nasprotna udeleženka M., iz spisa pa izhaja, da je M. druga nasprotna udeleženka. Sicer je pa sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, saj je ugotovilo vsebino listin v nasprotju s samimi listinami. Tako ugotovi, da je možna vrnitev parcele št. 1 k. o. X v naravi in se je oprlo na izvedeniško mnenje. Iz izvedeniškega mnenja pa izhaja, da je ta parcela v naravi zelenica, pločnik in pot ter del zelenice med pločnikom in potjo, pri čem je iz mnenja razvidno, da parcela mejno še ni urejena. Tudi iz orto foto posnetka in topografskega načrta iz izvedeniškega mnenja ugotovimo, da je del zgrajene Z. ceste tudi na zemljišču parc. št. 1 k. o. X. V nadaljevanju je citiran 23. člen OPN M., ki določa regulacijske črte. 3. člen pa določa, da kadar regulacijska linja ceste ni skladna stanjem v naravi ali z mejam parcel v naravi, je odstop dopusten zaradi določitve cestnega sveta v postopku za določitev in označitev meje ceste, v skladu s predpisi o cestah. Ker gre v konkretnem primeru za neurejeno mejo, gre pa za javno površino, je sodišče tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Javne površine ni mogoče vrniti v naravi. Predlog je treba presojati tudi po predpisih o cestah, saj je potrebno od regulacijske linije določiti cestni svet, ki je potreben za redno vzdrževanje in upravljanje ceste. Iz priložene orto fotografije izhaja, da parcela posega tudi v del cestišča, zato je vrnitev nemogoča. Tudi materialnopravno je odločitev zmotna. Dejanska raba pa je, da gre za pozidano zemljišče, na katerem pa ne stoji nobena stavba. To je razvidno iz evidence GURS. V denacionalizacijskem postopku je mogoče pozidano zemljišče vračati v naravi le, če je na njih zgrajen objekt v lasti upravičenca (32. člen ZDen). Ostale nepremičnine pa se vračajo le, če niso podane ovire. Gre torej za parkovno površino, pločnik oziroma, kolesarsko stezo in tlakovano pot, vse pa sega celo v cestno telo. Grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje javne strukture po 2. členu ZGO-1 je javna površina. V tem delu se nahajajo komunalni vodi, del je tlakovana pot, pločnik in kolesarska steza.

3. Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba opozarja, da je v izreku v III nejasno oziroma je izrek sam s seboj v nasprotju v izreku, saj navaja, da je prva nasprotna udeleženka M., iz pisne dokumentacije pa je M. druga nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče res po pomoti v izreku napisalo „prva“ nasprotna udeleženka M., namesto pravilno „druga“ nasprotna udeleženka M. Iz obrazložitve pa sledi, da je M. kot druga nasprotna udeleženka zavezanka za vrnitev. Ker je sicer jasno zapisano v izreku, da gre za M. in tudi v obrazložitvi je zapis „druga“ nasprotna udeleženka. Gre za očitno pisno pomoto, kar bo morala sodnica popraviti s popravnim sklepom in v skladu s 328. členom ZPP. Ker pa je jasno iz obrazložitve, pa tudi iz izreka, da je zavezanka M., ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP.

6. Glavni očitek pritožbe je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je sporna parcela št. 1 k. o. X – ID ... v lasti M. in da je izven območja Z. ceste. Tako sodišče sklepa, da ne predstavlja javne površine in ni ovire za vrnitev v naravi. Pritožnica ne graja izvedeniškega mnenja oziroma tudi na izvedeniško mnenje izvedenca mag. J. D. ni imela pripomb. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je bila ta parcela na seznamu zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in je po 20. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, M. zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji. Status ima parcela kot nezazidano stavbno zemljišče (priloga B 4 v spisu), kar je sporočila sodišču pritožnica. Sodišče pravilno ugotavlja, da je po 16.a členu ZSKZ za nezazidana stavbna zemljišča, ki so prešla v družbeno lastnino, postanejo last občine, na območju katere ležijo in to na neodplačen način. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tudi v zemljiški knjigi vpisana M. kot izključna lastnica. Zato je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je možna vrnitev v naravi.

7. Pritožba trdi, da je sporna parcela v območju Z. ceste oziroma javnega dobra po Zakonu o cestah, ker meja med parcelama ni dokončno urejena. Pritožba opozarja na izvedeniško mnenje, ki ugotovi, da je delček sporne parcele v naravi pločnik in tlakovana pot, kar je po Zakonu o cestah cestno telo in javno dobro. Pritožbeno sodišče nato odgovarja in pritrjuje sodišču prve stopnje, da ne gre za območje regulacijske črte in zato ni javno dobro. Sodišče pravilno ugotavlja, da je pritožnica sporočila sodišču z vlogo z dne 23. 10. 2014 (list. št. 621), da gre za parcelo izven območja regulacijske črte. Res je izvedenec ugotovil, da se je na skrajnem južnem delu v celotni dolžini nahaja pločnik, na jugozahodnem delu pa prečka sporno parcelo tlakovana pot. Vendar gre za samostojno parcelo, v izmeri 86 m2, nastalo iz podržavljene parcele št. 2 k. o. X, ki ni javna površina. V kolikor pa meja med parcelo št. 1 in 3 (Z. cesta) še ni v celoti določena, pa bo to predmet ustreznega postopka za določanje meje med obema parcelama. Tako se izkaže, da ni ovire za vračanje teh 86 m2 v naravi. Če bo pa pritožnica menila, da je potreba, da se skrajni del parcel pripiše k pločniku oziroma cesti, pa bo morala sprožiti ustrezni razlastitveni postopek. Neurejena meja v konkretnem primeru tako ni ovira za vračanje sporne parcele.

8. Zmotno meni pritožba, da je za možnost vračila parcele v naravi odločilno, da je po evidenci GURS ta parcela pozidano zemljišče, na katerem ne stoji stavba. Sama pritožba je ugotovila in tudi M. sporočila sodišču, da gre za parcelo izven območja regulacijske črte in torej ne gre za pozidano zemljišče. Tako tudi ni ovira po 32. členu ZDen, da se ta parcela vrne v naravi. Ne gre za grajeno javno dobro, kot meni pritožba, saj je izvedenec ugotovil, da gre le za neurejeno mejo med cesto in sporno parcelo.

9. V kolikor pa M. meni, da se na parceli delno nahajajo komunalni vodi, pa je to protispisna ugotovitev oziroma to dejstvo ni bilo dokazano. Ne dopis M. z dne 23. 10. 2004 in ne izvedeniško mnenje ne ugotavlja, da bi po tej parceli potekal komunalni vod. Sicer pa bi v tem primeru M. sprožil postopek za pridobitev ustrezne služnosti.

10. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj temelji na pravilni uporabi materialnega prava, pri odločanju pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb ZPP ne tistih, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.