Jedro

Vprašanja v predlogu ne vsebujejo natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Niso obrazložena problemsko osredotočeno, torej tako, da bi jih bilo moč povezati z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami. Posledično revizijskemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo izbrisno tožbo, s katero se je tožeča stranka zavzemala za izbris hipoteke na nepremičninah v korist prve in druge toženke in za ugotovitev ničnosti pravnih poslov, na podlagi katerih je bila hipoteka vpisana v zemljiško knjigo. Presodilo je, da je o zadevi že pravnomočno odločilo Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo I Pg 288/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 215/2018 z dne 4. 10. 2018. Ugotovilo je, da tožnica s tožbo v tej zadevi zasleduje isto pravno posledico na istih nepremičninah kot v prejšnji pravdi, ne glede na dodatno zatrjevana dejstva, ki predstavljajo le del istega dejstvenega kompleksa oziroma življenjskega dogodka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Temeljno merilo za odločanje o predlogu za dopustitev revizije je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP postavlja v četrtem odstavku 367.b člena stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga. V njem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča RS. Stroga zakonska zahteva pa ni težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku. Odvetnik kot pravni strokovnjak mora biti sposoben zadostiti tem zahtevam. Pripomniti je, da Vrhovno sodišče RS že vrsto let z obrazloženimi sklepi o zavrženju predlogov njihove vlagatelje (torej odvetnike) opozarja na to problematiko.1

8. Predlog ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

9. Tožnica je predlagala dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

1. »Ali dejansko gre za »resiudcata« zadevo, čeprav je sodišče samo ugotovilo, da je zahtevek drugačen kot prvi?«

2. »Ali je višje sodišče v izpodbijanem sklepu zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni podalo konkretnega in obrazloženega odgovora na pritožbene navedbe tožeče stranke v zvezi z grobo kršitvijo načela kontradiktornosti?«

3. »Ali sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, glede na prvi odstavek 370. člena ZPP v povezavi s 341. členom ZPP – v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča po izbrisni tožbi, saj odločitev ne temelji na dejstvih materialnega prava vpisanih v zemljiško knjigo ob izdaji sodbe! Izkazana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP?«

4. »Ali sta nižji sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, ko sta obe nižji sodišči, glede na domnevo pravilnosti zemljiškoknjižnega stanja, glede na zakonodajno postulatno pravilo negativnega učinkovanja zemljiškoknjižnega stanja (ne)vpisov – ko je dokazljivo, da parcele v lasti tožeče stranke niso obremenjene z nobeno pravico ali pravnim dejstvom, ter da na podlagi novele ZZK-1C v povezavi s šifrantom javnih omejitev ne obstaja publicitetni zapis; 402 – vpisana maksimalna hipoteka« (glede na čas vpisa 21. 12. 2011), zagrešili nevestno in neskrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, da »obstoj maksimalne hipoteke« publicitetno ne obstaja?«

5. »Ali gre v zadevi za res iudicata, glede, da po nobeni od teorij ne gre za identični pravdi, saj sta si tožbena zahtevka različna?«

6. »Ali je glede na napačno vodene opravilne številke sodnih spisov onemogočeno zakonito nastopanje stranke v postopku in so ji posledično bile odvzete pravice, saj je sodišče postopek vodilo pod eno opr. številko, razsodilo pa pod drugo opr. številko in s tem tudi zavedlo stranko tekom postopka?“

10. Tožeča stranka je sicer oblikovala vprašanja, o katerih naj se dopusti revizija, vendar pa so ta bodisi nerazumljiva (3. in 4. vprašanje) bodisi ni na ustrezno kratek način obrazloženo, zakaj naj bi jih sodišče druge stopnje rešilo nezakonito.

11. V zvezi s 1. in 5. vprašanjem je tožeča stranka navajala, da sta sodišči prve in druge stopnje pri presoji istovetnosti sporov spregledali, da »_v tej zadevi dejanski tožbeni temelj ni bil podan zaradi ničnosti pogodb, kar je izrek sodbe pod opr. št.: I Pg 288/2016, temveč zaradi zastaranja in materialnopravne izvotljenosti pravice pravnega dejstva notarske hipoteke ID pravice/zaznambe ..., ki glede na zemljiškoknjižne listine od leta 2012 oz. 2013 sploh ne obstajajo več in več ne obremenjujejo nepremičnine_«. Navedene trditve so vsebinsko nejasne in nerazumljive. Iz njih v povezavi z vprašanji, ki se nanašajo na problematiko _res iudicata_, ni moč izluščiti relevantnega pravnega problema. Predlagateljica ni navedla, katera dejstva, zatrjevana v tej pravdi, ne tvorijo kompleksa historičnega dogodka, o katerem je sodišče presodilo v prejšnji pravnomočni zadevi in ni obrazloženo nasprotovala presoji sodišč, da želi doseči iste pravne učinke, kot v prejšnji zadevi, torej izbris hipoteke na podlagi pogodb, ki so predstavljale podlago za vpis hipoteke na istih nepremičninah.

12. Iz 2. vprašanja ne izhaja, glede katerih pritožbenih navedb o kršitvi kontradiktornosti postopka, se sodišče druge stopnje ni opredelilo. Vprašanje je ostalo na ravni pavšalnega očitka kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, do katere pa naj bi prišlo očitno zaradi narave odločitve (zavrženje tožbe). Ta očitek je ponovljen v 3. vprašanju, ki je zastavljeno popolnoma nerazumljivo, glede na naravo odločitve pa je nerazumljivo tudi 4. vprašanje, medtem ko iz zadnjega ni mogoče izluščiti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na procesne pravice predlagateljice, poleg tega pa vprašanje tudi ne presega pomena, ki ga ima za konkretno posamezno zadevo.

13. Revizijsko sodišče ugotavlja, da nobeno od v predlogu postavljenih vprašanj ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila.2 Vprašanja tudi niso obrazložena problemsko osredotočeno, torej tako, da bi jih bilo (skladno z načelom kavzalnosti) moč povezati z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami. Navidezno obrazložen predlog je tako vsebinsko popolnoma prazen in konfuzen. Posledično revizijskemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.3 Predlagateljica tudi ni izkazala obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, oziroma ni izkazala neenotnosti sodne prakse.

14. Predlagateljica torej s postavljenimi vprašanji ni zadostila formalnim zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP njen predlog zavrglo.

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako VSRS v sklepih II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022, smiselno enako tudi v sklepu II DoR št. 191/2020 z dne 24. 7. 2020. 2 Tako npr. sklep VSRS II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 3 Tako npr. sklep VSRS II DoR 248/2022 z dne 21. 9. 2022, sklep VSRS II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in sklep II DoR 566/2021 z dne 16. 2. 2022.