Jedro

Če ni zapuščine, lahko nujni dedič zahteva vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža le v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker ni zapustnica zapustila nepremičnega premoženja, svoj že izdani sklep o dedovanju pa je sodišče razveljavilo.

Proti sklepu se pritožuje dedinja O. N., ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi sodišče lahko izdalo sklep, kot ga je, le v primeru, če zapustnica ne bi zapustila nobenega premoženja, tudi premičnin ne. Zakonita dedinja zaradi naglega zaključka zapuščinske obravnave ni imela možnosti, da bi se izjavila o tem, ali priznava pogodbo, s katero naj bi zapustnica pred smrtjo odtujila svoj delež na nepremičnini, tako pa tudi ni mogla navesti vseh premičnin, nekaterih tudi večje vrednosti.

Če je zapustnica odtujila svoj solastninski delež na nepremičnini, pripada dedinji nujni delež tudi iz tega premoženja. Pravica do nujnega deleža, ki je dedna pravica, se v prvi vrsti uveljavlja v zapuščinskem postopku. Pritožnica je zato tudi zahtevala nujni delež in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža že v zapuščinskem postopku in bi sodišče moralo obravnavati njeno zahtevo, tudi če zapustnica v času smrti ni bila več lastnica premoženja. Najprej bi bilo torej treba razčistiti vprašanje, ali je pogodba, s katero je zapustnica odtujila premoženje veljavna ali ne, v primeru veljavnosti pogodbe pa bi moralo zapuščinsko sodišče odločati o nujnem deležu. Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov smrtovnice in iz drugih podatkov v spisu izhaja, da so dediči navajali, da v zapuščino spada le nepremično premoženje. O tem, da bi bil lahko predmet zapuščine tudi kakšno premično premoženje, v spisu ni nobenih trditev dedičev, pa tudi v svoji pritožbi zakonita dedinja le trdi, da obstajajo tudi premičnine, pa te svoje trditve v ničemer ne konkretizira in ne predlaga v to smer nikakršnih dokazov. Po določbi 352. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju sicer lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, vendar mora kadar se sklicuje na nova dejstva navesti dokaze, s katerim naj bi ta dejstva dokazal. Tega pritožiteljica ni storila in je tako njena pritožbena trditev, da obstaja premično premoženje brezpredmetna. Iz podatkov zemljiške knjige, ki so v spisu, na dan svoje smrti zapustnica ni bila lastnica nobene nepremičnine. Tako ni bilo zapuščine, za katero se je trdilo, da je in je sodišče pravilno odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi (203.čl. Zakona o dedovanju). Svoje dednopravne zahtevke, vključno zahtevek za vrnitev daril zaradi prikrajšanja njenega deleža, bo lahko pritožiteljica uveljavljala v pravdi (41. čl. Zakona o dedovanju). Odločitev prvega sodišča, da zapuščinske obravnave ne bo opravilo, ker zapuščine ni, je tako v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in je zato treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.