Jedro

Institut oprostitve plačila sodne takse je izjema, zato mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven.

Na tistem, ki predlaga taksno oprostitev, je dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ter odločilo, da se plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 1.449 EUR odloži za dobo šestih mesecev, plačilni nalog z dne 28. 3. 2018 pa razveljavilo.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila laično pritožbo. Navaja, da prvi tožnik ni lastnik 24 delnic, saj sta vse delnice odprodala kmalu po ... leta 2011. Stanovanjska stavba ne prinaša nikakršnega prihodka, ker v njej živi ... Navedbe sodišča, da je prvi tožnik edini lastnik družbe, ki je delujoča in je velika verjetnost, da prinaša kakšne dohodke, je pavšalna; rezultate poslovanja se da preveriti na AJPES. Že dvakrat jima je bilo v tej zadevi odobreno šestmesečno obročno plačilo sodnih taks, ki sta jih plačala s pomočjo najetega kredita, ki ga še vedno odplačujeta. Ker gre za ponovni pritožbeni postopek v tej zadevi, takse ne zmoreta več plačati in prosita za celotno oprostitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) se v postopkih pred sodišči plačujejo takse in je institut oprostitve plačila sodne takse izjema, zato mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, je institut oprostitve sodne takse namenjen le socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, kar pa tožnika, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, nista.

5. Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je prvi tožnik lastnik 24 delnic, ima oporo v uradoma pridobljenih podatkih v spisu, in sicer v izpisu iz registra KDD na dan 15. 5. 2018 (priloga C6). Da stanovanjsko stavbo, katere lastnica je druga tožnica, brezplačno uporablja ..., na odločitev glede predlagane taksne oprostitve ne vpliva. Ne gre za nepremičnino, v kateri bi živela tožnika. Stvar odločitve lastnika je, da da svojo nepremičnino v brezplačno uporabo, zato to ne more biti razlog za taksno oprostitev, posebno ne v konkretnem primeru, ko je iz podatkov razvidno, da gre za stanovanjsko stavbo s štirimi etažami in to v elitnem predelu B. Lastnik take nepremičnine vsekakor lahko z njo pridobiva dohodke. Prvi tožnik je lastnik delujoče družbe. Iz uradnih podatkov AJPES izhaja, da družba posluje. Prvi tožnik je pri podajanju podatkov lastništvo gospodarske družbe zamolčal. Že zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno štelo, da mu družba verjetno prinaša kakšne dohodke. Na tistem, ki predlaga taksno oprostitev, je namreč dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za oprostitev. Sicer pa družba sama ne glede na to, ali ustvarja dobiček, predstavlja premoženje lastnika. Trditve, da tožnika še vedno odplačujeta kredit zaradi taksne obveznosti v tem postopku, ne vzdržijo. Glede na višino doslej plačanih taks in zatrjevano višino mesečnega obroka kredita 296,48 EUR, je bil kredit za zneske, potrebne za plačilo obrokov sodne takse, že poplačan.

6. Ostalih s strani prvega sodišča ugotovljenih dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, pritožnika ne izpodbijata. Glede na ugotovljeno višino rednih dohodkov obeh tožnikov ter ugotovitve, da je prvi tožnik lastnik avtomobila, delnic in gospodarske družbe, druga tožnica pa lastnica več nepremičnin, v katerih ne živi in lastnica motornega kolesa, je zaključek, da pogoji za taksno oprostitev iz 11. člena ZST-1 niso izpolnjeni, materialnopravno pravilen.

7. Višje sodišče pritrjuje tudi odločitvi prvostopenjskega sodišča, da bosta tožnika zmogla takso v višini 1.449 EUR plačati z odlogom šestih mesecev. V tem času bosta lahko vnovčila del svojega premoženja, s katerim lahko prosto razpolagata, ali pa (ponovno) pridobila kredit. Na ta način njuno preživljanje tudi po prepričanju višjega sodišča ne bo ogroženo.

8. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. toka 365. člena ZPP).