Jedro

Ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, če je bila tožnica razporejena iz delovnega mesta vodje poslovne enote v kraju A na isto delovno mesto v poslovni enoti v kraju B, zato glede pravilnosti te razporeditve ni potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR. Razlog za razporeditev tožnice - realizacija plana poslovanja v posameznih enotah ter izboljšanje poslovanja - zadošča za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto.

Zaradi doseganja boljših rezultatov poslovanja lahko direktor v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot, oz. jih prerazporeja v posamezne enote.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da naj se razveljavita sklepa tožene stranke A. z dne 23.4.1996 in 17.5.1996, na podlagi katerih je bila tožnica razporejena z delovnega mesta poslovodje PE 11 na delovno mesto poslovodje PE 22. Sodišče je tako razsodilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni razporedila tožnice na drugo delovno mesto in da sama razporeditev ni v nasprotju z 2. odstavkom 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).

Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodipšču da izpodbiano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Pritožba poudarja, da izpodbijana sodba nima pravne podlage v določbi 17. čl. ZTPDR, na katerega se sklicuje.

Tožena stranka ni z ničemer izkazala in argumentirala v tem členu določene nujne potrebe in organizacijo dela kot razloga za razporeditev tožnice. Nujna potreba bi bila podana, če poslovna enota tožene stranke v B.. ne bi imela poslovodjo. Tožena stranka pa je poslovodje poslovnih enot zamenjevala tako, da je bil na tožničino delovno mesto razporejen drug delavec, tožnica na delovno mesto poslovodje v B., ta pa zopet na delovno mesto poslovodje v neko drugo poslovodno enoto. Tožena stranka sicer res razpolaga z neko analizo poslovanja poslovnih enot, po kateri je imela poslovna enota v L. slabe poslovne rezultate, kar je bil razlog za zamenjavo oz.

prerazporeditev tožnice. Za slabe poslovne rezultate pa ne more biti kriv in odgovoren samo poslovodja, saj na to vpliva več dejavnikov.

Tako je bila tožnica kaznovana za nekaj kar ji ni bilo dokazano.

Tožena stranka kot edini razlog za slabo poslovanje enot navaja nesposobnost in slabo delo poslovodij, ne prevzema pa nase odgovornosti, da je to lahko posledica slabe poslovne politike tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po takrat veljavnem 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-77, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnice pa pritožbeno sodišče navaja: Določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR, na katere se sklicuje pritožba, predpisujejo pogoje za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Tožnica je bila, kar je nesporno, razporejena iz delovnega mesta vodja poslovne enote PE 11 v L., na isto delovno mesto v poslovni enoti PE 22 v B. Torej ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, zato po stališču pritožbenega sodišča za pravilnost te razporeditve ni potrebno upoštevati pogojev določenih v tem členu. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v izpodbijanem sklepu tožene stranke z dne 23.4.1996 navedeni razlog, realizacija plana poslovanja za leto 1996 v poslovnih enotah ter izboljšanje poslovanja, zadosten za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto. Za doseganje teh ciljev pa je nedvomno v pristojnosti direktorja družbe, da v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot oziroma, da jih prerazporeja v posamezne enote.

Glede na navedeno in ker pritožba ne navaja nobenih novih dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajalo drugačno dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna.

Zato je na podlagi 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, zakoni.št. 1/91-I in 45/I/94).