Jedro

Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, ker je niti sodišče, niti stečajni upravitelj nista opozorila na posledice njenega priznanja kaznivega dejanja v kazenskem postopku za odpust dolga v stečajnem postopku. Na kazensko sodbo se je želela pritožiti, pa te možnosti ni imela. Upravitelj je vložil ugovor proti odpustu obveznosti 5. 2. 2016, kazenska sodba pa je postala pravnomočna 22. 6. 2015, kar je več kot šest mesecev. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je bil začet postopek odpusta obveznosti po sklepu Okrožnega sodišča v Murski Soboti St ... z dne 28. 8. 2014 in določeno preizkusno obdobje treh let v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 525/2014 z dne 18. 11. 2014 tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja preteče 28. 8. 2017. 5. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je bila v teku preskusnega obdobja dne 22. 6. 2015 pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ki še ni izbrisano. Ker gre za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, je s pravnomočno sodbo nastala ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za ugoditev ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti in posledično za ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev dolžničinega predloga za odpust obveznosti v 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče je v postopku osebnega stečaja na pravnomočnost kazenske obsodilne sodbe vezano in ni upravičeno presojati razlogov za njeno pravnomočnost. Pravnomočnost le-te bi morala dolžnica izpodbijati v kazenskem postopku, zato razlogi za neizpodbijanje kazenske sodbe prvostopenjskega sodišča v postopku osebnega stečaja niso relevantni.

7. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek sodišču in upravitelju, da dolžnice nista opozorila na posledice priznanja kaznivega dejanja in s tem izrečene kazenske obsodilne sodbe na odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja. Dolžnica je predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti podala na zapisnik pri sodišču (PD 1), iz slednjega pa izhaja, da je bila opozorjena na ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.

8. Rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti iz razloga, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP) je šest mesecev po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti (1. točka 404. člena ZFPPIPP). Ker je začetek teka roka za ugovor vezan na začetek postopka odpusta obveznosti, se navedeni rok lahko nanaša le na dejstva, ki so obstajala v času začetka teka tega roka, torej v času začetka postopka odpusta obveznosti.

9. Iz nespornih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti gospodarstvu dne 22. 6. 2015, torej v teku preizkusnega obdobja. Vztrajanje pri šestmesečnem roku za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP bi privedlo do neupravičenega neenakega obravnavanja dolžnikov, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki je zakonska ovira za odpust obveznosti, pred začetkom postopka odpusta obveznosti proti tistim, ki so bili za tako kaznivo dejanje pravnomočno obsojeni po poteku šestmesečnega roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP. To pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca, saj ni videti razumnih razlogov za tako različno obravnavanje dolžnikov.

10. Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja. Tako se pokaže, da je bil upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti, vložen 5. 2. 2016, pravočasen in do nezakonitosti zaradi meritornega obravnavanja njegovega ugovora v prvostopenjskem postopku ni prišlo.

11. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupštevne, izpodbijani sklep pa je tudi uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).