Jedro

Razlogi izpodbijane vmesne sodbe glede po toženi stranki ugovarjane izključitve zavarovalnega jamstva na podlagi 8. in 9. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13 (priloga B 5), ki so navedeni v 19. točki obrazložitve, so nejasni in med seboj v nasprotju, zaključek v 20. točki obrazložitve o obstoju odškodninske odgovornosti pa neobrazložen, tako da se vmesne sodbe ne da preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, vmesna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka v celoti odgovorna tožeči stranki za v požaru dne 4. 10. 2015 nastalo škodo in je zahtevek po podlagi utemeljen.

2. Zoper vmesno sodbo se tožena stranka pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče v okviru presoje pasivne legitimacije tožene stranke zmotno ugotovilo, da zavarovalna polica št. ... krije tudi odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo v povezavi z uporabo zavarovane nepremičnine na naslovu ... utrpijo najemniki stanovanj v tej nepremičnini. Tožena stranka je pravočasno podala ugovor kritja na podlagi 8. in 9. člena pogojev PD -OD-13 in sicer je na tem mestu iz zavarovanja odškodninske odgovornosti in naslova posesti in uporabe nepremičnine izključeno kritje v primeru, da se stavba uporablja za opravljanje kmetijske ali gospodarske dejavnosti, pri čemer se za gospodarsko dejavnost šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu. Prav tako je iz zavarovalnega kritja izključena tudi kakršnakoli odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Čeprav je sodišče samo ugotovilo, da ima zavarovanec registrirano dejavnost oddajanja nepremičnin, kar je nesporno gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu, ter je tožnica imela z njim sklenjeno najemno pogodbo za stanovanje v predmetni nepremičnini, je brez obrazložitve ter popolnoma nelogično sklenilo, da ta nepremičnina in požar nista v povezavi z zavarovančevo dejavnostjo ter zato ni moč upoštevati izključitev, na katere se je sklicevala tožena stranka. V tem delu sodba nima razlogov ter se je ne da preizkusiti. Je tudi v celoti materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje je v sodbi tudi izredno skopo in pavšalno zaključilo, da tožnik (op. prav zavarovanec) skladno s 159. členom Obligacijskega zakonika (OZ) objektivno odgovarja tožnici kot najemnici za v požaru uničene stvari in sicer zaradi imetništva in lastništva predmetne nepremičnine. Takšna ugotovitev je v celoti pavšalna in neobrazložena, še zlasti ob upoštevanju besedila 159. člena OZ. Brez obrazložitve ni mogoče razumeti, kako je sodišče prišlo do zgornjega zaključka ter sodbe posledično v tem delu ni mogoče preizkusiti, poleg tega pa je materialnopravno napačna. Požara oziroma ognja, ki zajame nepremičnino, že po jezikovni razlagi ni mogoče podrediti pojmu padca nevarno postavljanje oz. vržene stvari. Prav tako se ni mogoče opreti na uveljavljeno sodno prakso, ki pod škodo iz 159. člena OZ opredeljuje tudi škodo, ki je posledica izlitja tekočin, kar ni niti v najmanjši meri analogno škodi, ki jo povzroči požar. Tožena stranka poudarja, da je sodišče prve stopnje tudi nepopolno oziroma napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da ni izkazano, da je do škode prišlo zaradi namernega požiga. Navedbe tožene stranke v tem delu niso pavšalne, temveč podkrepljene z dokazom in sicer s kazensko ovadbo, vloženo v spis. V njej izrecno piše, da je bilo na podlagi zbranih obvestil ugotovljeno, da je neznani storilec zanetil bale sena, ki so se nahajale v nepremičnini ter je bila zato tudi izdana ovadba zoper neznanega storilca. Kazenska ovadba je javna listina in ima kot taka dokazno težo, zato trditev tožene stranke glede namernega požiga ni mogoče zavrniti kot pavšalnih. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in ustrezno spremeni oziroma podrejeno vrne zadevo v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijane vmesne sodbe, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v 6. točki obrazložitve navedene dokaze, na podlagi prvega odstavka 315. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z vmesno sodbo razsodilo, da je odškodninski zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko po podlagi utemeljen in je tožena stranka tožeči stranki v celoti odgovorna za v požaru dne 4. 10. 2015 nastalo ji (premoženjsko) škodo.

6. Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da kot najemnica stanovanja na naslovu ..., od tožene stranke, pri kateri je imel najemodajalec zavarovano odgovornost zasebnika in odgovornost iz posesti zgradbe in zemljišča po zavarovalni polici št. ..., za zavarovalno vrsto PDODP - zavarovanje odgovornosti zasebnika in PDODN - zavarovanje odgovornosti iz posesti zgradbe in zemljišča, za sklenjeno zavarovanje pa veljajo tudi Posebni pogoji za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13, zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi v požaru v stanovanju 4. 10. 2015 uničenih njenih premičnih stvari. Tožena stranka je nasprotovala trditvam o zatrjevani odškodninski odgovornosti njenega zavarovanca, ki jo je tožeča stranka utemeljevala s sklicevanjem na SZ-1 in tudi na določbo 159. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ugovarjala je tudi obstoju zavarovalnega jamstva na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe z zavarovancem, kar je utemeljevala na več podlagah1. 7. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da so razlogi izpodbijane vmesne sodbe glede po toženi stranki ugovarjane izključitve zavarovalnega jamstva na podlagi 8. in 9. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13 (priloga B 5), ki so navedeni v 19. točki obrazložitve, nejasni in med seboj v nasprotju, zaključek v 20. točki obrazložitve o obstoju odškodninske odgovornosti pa neobrazložen, tako da se vmesne sodbe ne da preizkusiti.

8. Če sodba nima potrebnih razlogov o pravno odločilnih dejstvih, ali če so v sodbi navedeni razlogi glede odločilnih dejstev nejasni ali med seboj v nasprotju, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi o odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke in o zavarovalnem jamstvu tožene stranke so glede na na trditveno podlago pravdnih strank in odškodninski tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga uveljavlja proti zavarovalnici, razlogi o pravno odločilnih dejstvih glede temelja zahtevka. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke B. L. s tožnico sklenil najemno pogodbo kot samostojni podjetnik in da ima iz javno dostopnih podatkov registrirano dejavnost oddajanja nepremičnin, so ob tudi v obrazložitvi (delno) navedenih določbah prvega odstavka 8.a člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13 (odgovornost iz posesti nepremičnin) in prvega odstavka 9.a člena teh pogojev (odgovornost zasebnika), upoštevaje tudi določila 2. člena teh pogojev, ki ga v trditveni podlagi izpostavlja tožeča stranka, razlogi sodišča prve stopnje nejasni. Prav tako pa je pritrditi toženi stranki, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zaključka v 20. točki obrazložitve, da po presoji sodišča prve stopnje zavarovanec tožene stranke objektivno odgovarja tožnici kot najemnici za v požaru uničene stvari zaradi imetništva in lastništva nepremičnine na naslovu ... (v njegovi pravni sferi) v skladu z določbo 159. člena OZ in glede na sklenjeno zavarovanje odgovornosti po polici št.1424909 tožena stranka. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo in ni navedlo razlogov za takšen zaključek. Trditvam tožeče stranke glede odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke na podlagi 159. člena OZ, ki sicer določa posebno obliko objektivne odgovornosti imetnika stavbe2, je tožena stranka nasprotovala.

9. Ugotovljena in utemeljeno uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP narekuje ugoditev pritožbi, razveljavitev vmesne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Te kršitve glede na njeno vsebino in naravo sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj samo ne more nadomestiti manjkajočih razlogov o pravno odločilnih dejstvih in odpraviti nejasnosti in nasprotja v navedenih razlogih sodbe sodišča prve stopnje. Glede na to, da je bila tožba v predmetni zadevi vložena v oktobru 2018, pa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi pretehtala nad pravico do pritožbe.

10. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem sojenju absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka odpraviti tako, da se bo glede na trditveno podlago pravdnih strank in ob izvedenih dokazih jasno opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb obeh pravdnih strank, pri čemer pritožbeno sodišče še opozarja, da se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do navedb pravdnih strank v delu, ko tožeča stranka zatrjuje, da je bilo najemodajalcu po zavarovalnem agentu v letu 2013, ko je sestavljal ponudbo oziroma sklenil predmetno polico za zavarovanje stanovanj, zagotovljeno, da ima po predmetni polici zavarovano odgovornost do svojih najemnikov. Za sprejeto odločitev o tožbenem zahtevku bo moralo navesti jasne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih glede temelja tožbenega zahtevka, pri čemer se bo moralo jasno opredeliti tudi do ugovorov tožene stranke o izključitvi zavarovalnega jamstva.

11. Stroški pritožbenega postopka so kot stroški pravdnega postopka pridržani za končno sodbo (164. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa, ki jo je treba vložiti v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 335 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba (člen 343/3 ZPP), da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Če je za pritožbo predpisana sodna taksa, mora biti ta plačana ob vložitvi pritožbe. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Primerjaj: Odgovor na tožbo tožene stranke in točka 3 obrazložitve izpodbijane sodbe ter navedbe tožene stranke na prvem naroku glavne obravnave z dne 21. 1. 2020 in 5. točka obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe. 2 159. člen OZ določa, da za škodo, ki nastane, če s stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar, odgovarja imetnik stavbe, oziroma prostora, iz katerega je stvar padla. Sodna praksa je to odgovornost tudi razširila (prim. npr. sklep VS RS, II Ips 108/2013.).