Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil del obveznosti izpolnjen pred začetkom izvršilnega postopka. Preuranjeno je razlagalo pomanjkanje pravnega interesa skozi določbe o nasprotni izvršbi. Dolžnik ima še vedno pravni interes za odločanje o ugovoru, s katerim je dolžnik napadel pravilnost sklepa o izvršbi iz razloga, ki je obstajal pred vložitvijo predloga za izvršbo, posledično pa tudi stroške, odmerjene s sklepom o izvršbi (ki so bili prisilno realizirani v tej izvršbi, kot to izhaja iz stanja zadeva).

Izrek

I. Pritožbi dolžnikov se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 15. 4. 2015; (2.) zavrglo ugovor dolžnikov zoper sklep z dne 28. 4. 2015 zoper sklep o izvršbi in (3.) odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je dolžnik do predloga za izvršbo plačal le del obveznosti (1.124,63 EUR), ostalo kasneje. Predlog za izvršbo je bil v pretežnem delu utemeljen, glede tega tudi niso nastali posebni stroški. Upnik je preplačane zneske že vrnil, zato predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Iz vsebine pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik vlaga pritožbo v delu, v katerem z izpodbijanim sklepom (o ugovoru) ni uspel, to pa je odločitev sodišča o ugovoru in stroških ugovornega postopka (točki 2 in 3 izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je ugovor zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za odločanje o ugovoru, saj je ugotovilo, da je glede plačila, ki je bilo izvedeno pred začetkom izvršilnega postopka, upnik dejansko umaknil predlog za izvršbo, glede ostalih plačil, ki predstavljajo realizacijo izvršbe, pa je v odgovoru na ugovor navedel, da bo preplačilo vrnil. Hkrati je tudi odločilo, da vsak krije svoje stroške ugovornega postopka; stroški ugovora niso bili pravilno priglašeni, vloga upnika pa ni odgovor na ugovor.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da dolžnik nima pravnega interesa za odločanje o ugovoru. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je ostalo nerešeno, ker je sodišče prve stopnje napačno prepoznalo situacijo, v kateri bi bilo dopustno ugovor zavreči. Pravilno namreč pritožnik opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil del obveznosti izpolnjen pred začetkom izvršilnega postopka, zato se postavlja vprašanje pravilnosti terjatve po sklepu o izvršbi, posledično tudi izvršilnih stroškov, odmerjenih v sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje je preuranjeno razlagalo pomanjkanje pravnega interesa skozi določbe o nasprotni izvršbi (prim. 3. točko 67. člena ZIZ).(1) Upoštevalo je obljubo upnika, da bo preplačilo vrnil. To je upnik v odgovoru na pritožbo ponovil, vendar ne gre spregledati, da to dejstvo v spisu še ni nesporno ugotovljeno. Ob takem procesnem stanju je potrebno ugotoviti, da ima dolžnik še vedno pravni interes za odločanje o ugovoru, s katerim je dolžnik napadel pravilnost sklepa o izvršbi iz razloga, ki je obstajal pred vložitvijo predloga za izvršbo, posledično pa tudi stroške, odmerjene s sklepom o izvršbi (ki so bili prisilno realizirani v tej izvršbi, kot to izhaja iz stanja zadeva).

8. Višje sodišče je posledično razveljavilo odločitev o zavrženju ugovoru in o stroških ugovornega postopka. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgoraj navedena postopkovna stališča višjega sodišča, že vnaprej pa višje sodišče dodaja, da tudi ni pravilno stališče sodišča prve stopnje glede priglasitve ugovornih stroškov. Dolžnik ima prav, da je stroške ugovora določno priglasil (predlagal je odmero nagrade za postopek po tar. št. 3461 po ZOdvT, kar je nagrada za postopek po ugovoru, in to v natančno določenem znesku - 255,75 EUR). Zahtevek je bil v tem delu zadosti konkretiziran (vsaj zneskovno). Vse ostalo je stvar uporabe materialnega prava.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Primerjaj tudi VSL sklep I Ip 1641/2014 z dne 7. 5. 2014.