Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah z ID znakom: parceli 001 in 002, obe do 1/2 celote v korist osebe: A. A. 2. B. B. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na predlog upraviteljice, ko je ugotovilo, da je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe za zgoraj navedeno nepremičnino s kupcem A. A. postal pravnomočen ter da je upraviteljica z listino izkazala, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi (drugi odstavek 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).
6. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo, da je solastnica do 1/2 nepremičnin, navedenih v uvodu te obrazložitve, in je o dražbi ni obvestilo. Navaja, da ima kot solastnica pri prodaji nepremičnin predkupno pravico, kar pomeni, da če bi jo sodišče o dražbi pravilno obvestilo, bi solastni delež nepremičnine kupila in s tem postala lastnica nepremičnine do celote.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe.1 Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
8. Upraviteljica pa je v odgovoru na pritožbo sicer pojasnila, da je predkupno upravičenko B. B.. v skladu s 347. členom ZFPPIPP obvestila o javni dražbi dne 19. 7. 2018 in priložila obvestilo o razpisu prve javne dražbe ter poziv za izjavo o uveljavljanju/ neuveljavljanju predkupne pravice, naslovljen na B. B. ter vročilnico, ki izkazuje, da je bilo navedeno obvestilo predkupni upravičenki vročeno.
9. Pritožnica med drugim trdi, da izpodbijani sklep ni zemljiškoknjižno izvedljiv, saj oseba, v korist katere naj bi se vknjižila lastninska pravica, ni opredeljena s podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Ne pojasni pa, kako naj bi navedeno vplivalo na njen pravni položaj. Sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu s takšnimi navedbami zato ne more izpodbiti.
10. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1Tako tudi Franc Seljak, Položaj predkupnega upravičenca pri prodaji premoženja v stečajnem postopku, Pravosodni bilten, 2017, letnik 38, št. 3, str.88.