Jedro

Na podlagi pooblastil so imeli možnost glasovati nekateri družbeniki, ki niso bili vabljeni, so pa bili obveščeni o skupščini na drug način, da so lahko dali pooblastila pridobitelju deležev, drugi družbeniki pa možnosti glasovanja niso imeli. Nepravilno vabljenje se zato izkaže kot manever za možnost špekulacije pri glasovanju, zato je tudi pravilno stališče, da v konkretnem primeru ničnostna sankcija ni preostra.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklep in sodba sodišča prve stopnje potrdita.

II.Tožena stranka je dolžna prvi tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo (I.) tožbo drugega tožnika zavrglo, (II.) ugotovilo, da so nični sklepi 13. seje skupščine družbe A., d.o.o. z dne 19. 10. 2015 in 20. 12. 2015 in sicer:

Sklep št. 1:

-Verifikacijsko komisijo sestavljata B. B. in C. C.

-Skupščino vodi D. D.

Sklep št. 2:

Skupščina sprejme letno poročilo za poslovno leto 2014.

Sklep št. 3:

Skupščina potrjuje in odobri delo poslovodja družbe A., d.o.o. v poslovnem letu 2014 in mu podeli razrešnico za delo v poslovnem letu 2014.

Sklep št. 4:

E. E., roj. 000, se imenuje za direktorja družbe A., d.o.o. in sicer za obdobje od 22.10.2015 do 22.10.2020;

ter (III.) drugemu tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke in toženi stranki plačilo stroškov prve tožnice.

2.Zoper navedeni sklep in sodbo sta se pritožila drugi tožnik in tožena stranka. Predlagala sta spremembo izpodbijane sodne odločbe, pritožbenih stroškov pa nista priglasila.

3.Na pritožbo tožene stranke je odgovorila prva tožnica, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožba drugega tožnika

5.Drugi tožnik je skupaj s prvo tožnico vložil tožbo, s katero sta zahteval ugotovitev ničnosti sklepov 13. skupščine toženke, podredno razveljavitev teh sklepov. Sodišče prve stopnje je tožbo drugega tožnika zavrglo z nosilnim razlogom, da drugi tožnik nima pravnega interesa za tožbo, saj ni več družbenik toženke. Pojasnilo je, da družbenik z izgubo statusa družbenika (praviloma) izgubi (tudi) pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavitev ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali ima tožnik ob izdaji odločbe še status družbenika in če tega nima več, oceniti, ali ima tožnik, ki je (med pravdo) izgubil status družbenika, še pravi interes za vodenje postopka. Ker med strankama ni bilo sporno, da drugi tožnik ni več družbenik tožene stranke, ni pa pojasnil, v čem je kljub temu še njegov interes za uveljavljanje vtoževanih zahtevkov, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo zavrglo (274. člen ZPP).

6.Drugi tožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da sodišče ni zavzelo stališča do njegovih navedb, da tožbo vlaga tudi kot zakoniti zastopnik tožene stranke, v pritožbi pa nasprotuje predvsem odločitvi o povrnitvi sorazmernega dela stroškov tožene stranke.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. ZGD-1 v sedmem odstavku 395. člena daje upravičenje za izpodbojni tožbeni zahtevek (med drugim) tudi "poslovodstvu." Upravičenje "poslovodstva" je utemeljeno s kontrolno funkcijo tega organa. Zato gre organu, ki ima dolžnost kontrolne funkcije. Posamezni član tega organa po 2. alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 nima subjektivne pravice do izpodbojnega tožbenega zahtevka.

8.Pritožnik ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da ni pojasnil, v čem naj bi bil kljub temu, da ni več družbenik tožene stranke, še njegov interes za uveljavljanje vtoževanih zahtevkov, tega pa ni pojasnil niti v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, je zato pravilna.

9.Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, v katerem izpodbija odločitev, da mora drugi tožnik v posledici zavrženja tožbe toženi stranki povrniti sorazmerni del pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 151. in prvega odstavka 161. člena ZPP, ki je pritožbene navedbe, da odločitev o pravnem interesu z vidika sodišča in strank predstavlja časovno in po obsegu le manjši del postopka, ne morejo uspešno izpodbiti.

Pritožba tožene stranke

10.Med strankama ni bilo sporno, da je E. E. 19. 10. 2015 sklical 13. skupščino tožene stranke in da skupščina tega dne ni bila sklepčna, zato je bila 20. 10. 2015 izvedena skupščina na naknadnem zasedanju. Prav tako ni bilo sporno, da tožena stranka na skupščino ni vabila vseh družbenikov. Sodišče prve stopnje je toženi stranki očitalo, da ob vedenju, da sta bila dva družbenika v času sklica skupščine že pokojna, ni izkazala potrebne skrbnosti pri pridobivanju podatkov o njunih dedičih: tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj dokazala, da podatkov o dedičih pokojnih družbenikov ni bilo mogoče pridobiti. Poleg tega tožena stranka na skupščino ni vabila še drugih družbenikov, za katere je navedla, da jih ni vabila, ker naj bi poslovni delež že odsvojili. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in tega pritožba ne izpodbija), da je bilo v vabilu na skupščino dne 23. 9. 2015 izrecno opozorjeno, da imajo pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalne pravice le družbeniki, ki so vpisani v knjigo družbenikov, na skupščini pa se je v nasprotju z vsebino sklica skupščine upoštevalo stanje po sodnem registru. Sodišče je v okoliščinah konkretnega primera ravnanje tožene stranke v zvezi z vabljenjem in posledično tem, kdo je imel pravico glasovati na skupščini, v celoti gledano ocenilo kot nepravilno in netransparentno ter pritrdilo tožeči stranki, da je takšno ravnanje družbenike spravilo v neenakopraven položaj.

11.Pritožba ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje v bistvenem izpodbija z navedbami, da poslovni deleži nevabljenih družbenikov predstavljajo le minimalni delež, kar nima nobenega vpliva niti na sklepčnost niti na glasovanje. Slednje za odločitev ne more biti relevantno, saj je bistveno vprašanje, ali je bila skupščina pravilno sklicana ali ne.

12.Skladno z drugim odstavkom 509. člena ZGD-1 bi skupščina, ki je bila nepravilno sklicana, lahko veljavno sprejela sklepe le v primeru, da bi bila napaka v sklicu sanirana s prisotnostjo vseh družbenikov tožene stranke. To se ni zgodilo, tega pa pritožba tudi ne zatrjuje. Tožena stranka se odgovornosti za nepravilno sklicano skupščino zato ne more razbremeniti z navedbami, da deleži nevabljenih strank v ničemer ne bi vplivali na sklepčnost ali izid glasovanja.

13.Pritožbene navedbe, da tožniki niso predložili nobenih pogodb o prenosih poslovnih deležev, zato knjiga družbenikov ne bi bila v ničemer drugačna kot stanje v sodnem registru, za odločitev niso relevantne. Tožena stranka namreč spregleda, da bi morala na sejo skupščine povabiti vse družbenike iz knjige družbenikov oziroma sodnega registra. Tega nesporno ni storila.

14.Tožena stranka v pritožbi navaja, da je E. E. pridobil pooblastila nevabljenih družbenikov zato, ker prenos poslovnega deleža še ni bil vpisan v sodnem registru. Navedeno napotuje na zaključek, da je že pred izvedbo seje vedel, da bodo družbeniki družbeniško stanje upoštevali po stanju v sodnem registru in ne glede na stanje, kot se vodi v knjigi družbenikov, čeprav je bilo v sklicu seje izrecno zapisano, da imajo pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini le družbeniki, ki so vpisani v knjigo družbenikov. Višje sodišče se zato pridružuje stališču izpodbijane sodbe, da ker je bilo glede subjektov pravice do glasovanja na skupščini zavzeto drugačno stališče kot v vabilu (sklicu), bi morala biti skupščina preložena in poskrbljeno za to, da se vabijo vsi družbeniki, ki so imeli glede na drugačno stališče, kot je bilo zavzeto v sklicu skupščine, pravico glasovati.

15.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je posledica nepravilnega sklica skupščine na podlagi drugega odstavka 509. člena ZGD-1 v zvezi s prvo alinejo 390. člena ZGD-1 ničnost skupščinskih sklepov, sprejetih na taki seji. Pravna teorija in sodna praksa sicer zavzemata enotno stališče, da so določbe glede sklica skupščine, katerih kršitev upravičuje uveljavljanje ničnosti, omejene na primere, ko je sklic tako pomanjkljiv, da je skoraj enako, kot če ga ne bi bilo, kar pa je v obravnavanem primeru podano: na podlagi pooblastil so imeli možnost glasovati nekateri družbeniki, ki niso bili vabljeni, so pa bili obveščeni o skupščini na drug način, da so lahko dali pooblastila pridobitelju deležev E. E., drugi družbeniki pa možnosti glasovanja niso imeli: drugi pridobitelji deležev namreč niso predložili pooblastil, ker s tem, da bodo glasovali le tisti družbeniki, ki so vpisani v sodni register, glede na drugačne napotke v sklicu skupščine niso bili in tudi niso mogli biti predhodno seznanjeni. Nepravilno vabljenje se zato izkaže kot manever za možnost špekulacije pri glasovanju, kar je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno stališče, da v konkretnem primeru ničnostna sankcija ni preostra.

16.Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna prvi tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

1Prim. Sodba VSRS III Ips 89/2009 z dne 27. 1. 2011.