Jedro

Nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi toženkinih navedb v pismu z dne 29. 7. 2004. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot je pojasnilo, je vsebina spornega pisma resnična in ne vsebuje nič takšnega, kar bi lahko povzročilo okrnitev ugleda ali dobrega imena tožeče stranke (183. člen Obligacijskega zakonika). Slednja tudi ni dokazala, da je sploh prišlo do okrnitve ugleda in dobrega imena zaradi toženkinega pisma in posledično nastanka kakršnekoli (nepremoženjske in premoženjske) škode.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je stališču, da tožeči stranki ni uspelo dokazati nepremoženjske in premoženjske škode, ki bi jo povzročilo toženkino pismo. Tožeča stranka niti ni opredelila zneska odškodnine, ki ga zahteva za eno in drugo obliko škode.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da njeni (pri)tožbi ugodi, sicer pa naj sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej.

8. Tožeča stranka je v tej pravdi zahtevala odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupnem znesku 2,500.000,00 SIT (sedaj 10.432,32 EUR), vendar ni pojasnila, kolikšen znesek zahteva iz naslova ene in druge oblike škode. Zaradi pomanjkanja opredelitve, kateri del odškodnine se nanaša na posamezen zahtevek, je položaj enak kot če pri kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah, ni navedena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek.(1) Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, oziroma v tem primeru nediferenciranost denarnih zahtevkov skladno z ustaljenim stališčem revizijskega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije. Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. Ker to pomeni, da revizija ni dovoljena,(1) jo je sodišče (skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo) na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 816/2005 z dne 23. 3. 2006. Op. št. (2): Primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1993, Poročilo VS RS 2/93, str. 12.