Jedro

Tožnik v tožbi navaja, da "glede na to, da je druga toženka okrajna sodnica v Ljubljani", v skladu z 67. členom ZPP predlaga delegacijo tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo sposobno izvesti postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožbene navedbe razumeti tako, da protipravno ravnanje očita (le) drugi toženki. Te okoliščine pa ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj obravnavana zadeva poteka pred drugim sodiščem, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tožnik menil, da tudi druge okoliščine predstavljajo razlog za prenos pristojnosti, bi te okoliščine moral ustrezno konkretizirati, pa jih ni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek III P 397/2022, v katerem tožnik od toženk zahteva plačilo 26.074,71 EUR. V tožbi skladno s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga delegacijo pristojnosti tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče. Navaja, da je v zadevi IV P 2649/2015 druga toženka kot sodnica okrajnega sodišča neutemeljeno zavrnila njegov predlog za prenos pristojnosti iz okrajnega na okrožno sodišče, ki ga je podal zaradi povečanja vrednosti spora. Tožnik je večkrat predlagal njeno izločitev, a je prva toženka (država) njegov predlog večkrat zavrnila. Druga toženka naj bi torej hipotetično, naklepno in pristransko odločila v sporu, ki je bil v pristojnosti okrožnega sodišča, in sicer v breme tožnika, s čimer mu je bila naklepno povzročena škoda v znesku 23.968,14 EUR. Sodnica naj bi pristransko odločala tudi v zadevi V P 1327/2019, kjer naj bi tožniku prav tako nastala škoda. V zadevi P 652/2021-III, o kateri sodišče vsebinsko ni odločalo, naj bi prvi toženki neutemeljeno prisodilo stroške v znesku 372,00 EUR in drugi toženki v znesku 453,84 EUR, tako da naj bi tožniku nastala škoda v znesku 26.074,71 EUR, za katero naj bi bili toženki solidarno odgovorni. Za slednjo zadevo navaja, da je bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Predlog se zavrne.

3. Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča.1

4. Kot je navedeno zgoraj, tožnik v tožbi navaja, da "glede na to, da je druga toženka okrajna sodnica v Ljubljani", v skladu z 67. členom ZPP predlaga delegacijo tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo sposobno izvesti postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožbene navedbe razumeti tako, da protipravno ravnanje očita (le) drugi toženki. Te okoliščine pa ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj obravnavana zadeva poteka pred drugim sodiščem, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tožnik menil, da tudi druge okoliščine predstavljajo razlog za prenos pristojnosti, bi te okoliščine moral ustrezno konkretizirati,2 pa jih ni. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da nezadovoljstvo stranke z odločitvami in materialnopravnimi razlogi zanje v predhodnih zadevah samo po sebi ne more predstavljati razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma v nepristranskost sodišča. 5. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče predlog tožnika za delegacijo pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).

1 Glej npr. sklepe VS RS v zadevah I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 117/2016 z dne 8. 12. 2016, I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 83/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 57/2020 z dne 12. 3. 2020, in številne druge. 2 Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča III R 29/202o z dne 7. 7. 2020.