Jedro

Po prejemu izvedeniškega mnenja, mora sodišče dopustiti, da stranka nanj podaja pripombe in predlagajo dopolnitev mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sodbo opr. št. P 101/2013 z dne 21. 4. 2016 je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje tožeči stranki plačati 6.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2013 dalje do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da toženec ni uspel dokazati, da je tožnici vrnil vsa deponirana sredstva. Tožnica je od izročenih 17.000,00 EUR prejela zneska 10.250,00 EUR in ji je zato tožena stranka dolžna izplačati še preostanek od zneska 17.000,00 EUR, to je 6.290,00 EUR. Sodišče prve stopnje je kot bistven dokaz pri odločanju upoštevalo mnenje izvedenca grafološke stroke. Pri tem pa sodišče ni vpogledalo v listine tožene stranke, ki jih je ta predložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo in sicer gre za listine s podpisi tožnice na dveh A3 listih, dopolnitev izvedenskega mnenja v skladu z današnjimi navedbami, pogodbo o naročilu z dne 18. 3. 2011, pooblastilo z dne 11. 11. 2011, zapisnik o izjavi kršitelja z dne 9. 9. 2011, blagajniške izdatke z dne 6. 5. 2011, 29. 9. 2011 in 3. 1. 2011, saj je stranka v skladu z 286. členom ZPP dolžna najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Po mnenju sodišča je tožena stranka s temi vloženimi listinami ves čas razpolagala in bi jih lahko vložila pravočasno, zato je sodišče zavrnilo njen predlog po dopolnitvi izvedenskega mnenja z upoštevanjem teh listin. O stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Podaja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Pritožbo podaja zoper celotno sodbo. Po mnenju pritožbe je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa tudi kršilo določbe ZPP pri izračunu višine terjatve tožeče stranke. Toženec je glede na tožbene trditve tožeče stranke tožnici vrnil skupaj 14.450,00 EUR od 17.000,00 EUR, kar pomeni razliko v višini 2.250,00 EUR in ne 6.750,00 EUR, kot mora s sodbo sodišča prve stopnje toženec plačati tožnici. Sam izračun sodišča je v nasprotju z izrekom sodbe, ker sodišče v 15. točki obrazložitve navede, da je toženec tožnici dolžan izplačati še 6.290,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nezakonito zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke po vpogledu v listine, ki jih je tožeča stranka predložila na naroku za glavno obravnavo dne 19. 4. 2016, po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca grafološke stroke. Tožena stranka je na naroku predložila dodatne listine, ki jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, saj je tožena stranka bila prepričana, da bo dopolnitev mnenja zanjo ugodno. Šele po prejemu dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki je v celoti nasprotovalo toženčevim pričakovanjem, pa je tožena stranka zato, da bi lahko mnenju argumentirano in tudi dokazno podprto nasprotovala, predložila dodatne dokaze, iz katerih je bilo jasno razvidno, da se tožnica iz neznanega razloga na posameznih dokumentih podpisuje povsem drugače. Po tistem, ko je izvedenec napravil dopolnitev izvedenskega mnenja bi moralo sodišče v skladu z določbo člena 286.a ZPP, pravdni stranki pozvati k izjasnitvi o izvedenskem mnenju in možnostjo, da v zvezi z izvedenskim mnenjem predlagata dodatne dokaze, pa tega ni storilo. Sodišče je kar razpisalo narok za glavno obravnavo, tožena stranka s predložitvijo dokazov na naroku nikakor ni mogla biti prepozna, saj je z njimi le utemeljevala zahtevo za dopolnitev izvedenskega mnenja. Toženi stranki je tako bilo neutemeljeno onemogočeno predlagati dokaze, s katerimi bi lahko uspešno izpodbijala izvedenčeve ugotovitve, zaradi česar ji je bila kršena pravica do kontradiktornosti v postopku. Sodba ima tudi pomanjkljivosti, saj se sodbo ne da preizkusiti v določenih delih in je s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru pa navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in da bi lahko toženec najkasneje po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 2. 4. 2016 predlagal dopolnitev mnenja ali pa neposredno zaslišanje ter tudi predložil ustrezno dokumentacijo, pa tega vse do naroka dne 10. 4. 2016 ni storil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazne predloge toženca v zvezi z dodatnim mnenjem, ki ga je toženec predložil sodišču na naroku dne 19. 4. 2016 in po mnenju tožnice s tem sodišče ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek dokazovanja z izvedencem grafološke stroke je na prvi stopnji potekal tako, da je sodišče prve stopnje za dokazovanje dejstev, pomembnih za odločitev, s sklepom imenovalo izvedenca grafologa Boruta Pogačnika. Le-ta je na podlagi sklepa sodišča dne 24. 8. 2015 izdelal izvedeniško mnenje (l. št. 146-136 spisa). Rezultat tega mnenja je bil, da se izvedenec ni mogel opredeliti s stopnjo zanesljivosti o postavljenih vprašanjih, zato je zaključil, da je njegova stopnja zanesljivosti “non liquet”. Tožena stranka na to mnenje ni podala pripomb(1), tožeča stranka pa je v naslednji vlogi podala pripombe na to mnenje in predložila dodatne dokaze in je predlagala dopolnitev mnenja. Sodišče prve stopnje je nato po že opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se izvedencu naloži izdelavo dopolnitvenega izvedeniškega mnenja, na podlagi listin, katere je v spis vložila tožeča stranka. Nato je izvedenec izdelal dopolnitev izvedeniškega mnenja, v katerem pa je spremenil svoje stališče in je navedel, da je rezultat takšen, da obstaja velika verjetnost, da te listine nista podpisala ne tožnica in ne njen partner, ampak je to morala storiti druga oseba. To mnenje je nato sodišče vročalo strankam brez poziva po 286.a členu ZPP, nato je razpisalo naslednji narok za glavno obravnavo, na katerem pa je tožena stranka podala pripombe na sedaj spremenjeno dopolnjeno mnenje izvedenca za raziskavo pisav - grafološke stroke in je predložila določene listine, na podlagi katerih bi naj izvedenec dopolnil izvedeniško mnenje. Sodišče prve stopnje je ta predlog obravnavalo, kakor navajanje novih dejstev in dokazov in je nato v točki 7 obrazložitve sodbe zapisalo, da bi morala tožena stranka v skladu z 286. členom ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Sodišče je nato kot prepozen zavrnilo dokazni predlog tožene stranke z listinami, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je nezakonito uporabilo določbo člena 286 ZPP. Neenakopravno je obravnavalo procesna položaja tožeče in tožene stranke; tožeči je po prvem naroku dovolilo predložitev novih dokazov, toženi pa ne.(2) V konkretnem primeru tako ne gre za navajanje novih dejstev, temveč gre le za predlog tožeče stranke za dopolnitev, že podanega izvedeniškega mnenja. Po določbi člena 243 ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP pa v primeru, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom v pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Tožena stranka ni predlagala postavitve novega izvedenca, temveč je podala predlog, da se v smislu tretjega odstavka 254. člena ZPP izvedeniško mnenje dopolni. Sodišče bi zato to procesno dejanje tožene stranke moralo obravnavati v smislu prej navedenih procesnih določb, ne pa v smislu določbe prvega odstavka 286. člena ZPP. Sodišče pa je te določbe uporabilo po tistem, ko je izvedeniško mnenje že bilo izdelano in to po prvem naroku za glavno obravnavo, ko je tožeča stranka imela nanj pripombe in je predložila nove listine in temu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo, ni pa ugodilo povsem enakemu predlogu tožene stranke, ki ga je podkrepila z določenimi nevplivnimi listinami. S tem je odvzelo toženi stranki možnost enakega obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in je poslovanje sodišča postalo nezakonito in je sodišče prve stopnje s takšnim nezakonitim procesnim postopanjem kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožba tožene stranke, ko v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo opisano kršitev določb ZPP, se tako izkaže za utemeljeno. Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP, sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen ZPP), in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ker sodišče druge stopnje ne more odpraviti storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je zato ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje po načelu enakopravnosti obeh pravdnih strank ponovno obravnavati vlogo tožene stranke, podano na zadnjem naroku za glavno obravnavo v smislu določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP in ne v smislu določbe 286. člena ZPP, saj tožena stranka s predlogom za izdajo dopolnilnega mnenja ne navaja nobenih novih dejstev, ampak samo predlaga na podlagi nevplivnih listin dopolnitev izvedeniškega mnenja. V kolikor bo ugodilo predlogu, bo odločilo o dopolnitvi izvedeniškega mnenja, ker je takšno dopolnitev izvedeniškega mnenja po prvem naroku za glavno obravnavo tožeči stranki dovolilo (člen 362 ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Mnenje je bilo tedaj zanjo ugodno.

Op. št. (2): Sodišče ni spoštovalo načelo “enakosti orožij” pravdnih strank.