Jedro

S tem, ko je porok delno izpolnil terjatev ločitvenega upnika do stečajnega dolžnika, ni po zakonu samem prešel nanj tudi ustrezen del zavarovanja terjatve (hipoteke in zastavne pravice) oz. ločitvene pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep (2. in 3. točka izreka) spremeni tako, da glasi: "Iz posebne stečajne mase, ugotovljene v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, se poplača upnik SKB Banka v znesku 30.495.000,00 SIT".

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obstoji ločena stečajna masa v višini 30.495.000,00 SIT (1. točka izreka). Odločilo je, da se iz te stečajne mase poplačata dva upnika in sicer upnik SKB Banka v znesku 7.928.700,00 SIT ter upnik K. d.o.o. Bohinjska Bistrica v znesku 22.566.300,00 SIT. Proti temu sklepu se pritožuje upnik S. d.d. Ljubljana in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da s celotno ločeno stečajno maso v znesku 30.495.000,00 poplača stečajnega upnika S. d.d. Ljubljana. Na pritožbo sta odgovorila stečajni upravitelj ter upnik K. d.o.o. Bohinjska Bistrica ter predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da imata pravico do poplačila iz posebne stečajne mase (vrednosti nepremičnin in teptalnih strojev), na katerih je ob prijavi terjatve in tudi ob prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe imel hipoteko oz. zastavno pravico upnik S. d.d. Ljubljana, dva upnika in sicer: - upnik S. d.d. Ljubljana za ostanek (neplačani del) v stečajnem postopku prijavljene in priznane terjatve in - upnik K. d.o.o., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje postal upnik stečajnega dolžnika na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, ki jih je sklenil z upniki Sklad RS za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju Sklad), T. d.d. in C. d.d. Pri tem je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da znaša ostanek terjatve upnika S. d.d. na dan 30.9.2000 po izračunu stečajnega upravitelja (katerega izračun je sodišče sprejelo) še 86.233.106,35 SIT (izračun na list. št. 1096). Ugotovilo je tudi, da znaša terjatev upnika K. 246.998.022,34 SIT. Pri tem v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, od kod in na kakšen način je ugotovilo višino terjatve tega upnika. Zato te ugotovitve sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti. Ker pa ta ugotovitev za odločitev v tem pritožbenem postopku ni odločilna iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, se sodišču druge stopnje o pravilnosti ugotovitve višine terjatve upnika K. ni bilo treba oprdeljevati. To dejstvo (višina terjatve upnika K.) v tem postopku ni odločilna zato, ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, kateri izmed upnikov stečajnega dolžnika ima pravico do poplačila iz ugotovljene posebne stečajne mase, ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je zaključilo, da imata pravico do poplačila dva upnika. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila v stečajnem postopku priznana ločitvena pravica na spornem premoženju le upniku S. in le-ta je imel vpisano hipoteko na nepremičninah in le temu je na podlagi sporazuma s stečajnim dolžnikom nastala zastavna pravica na teptalcih. Na podlagi ugotovitve, da je upnik Sklad tekom stečajnega postopka plačal upniku SKB Banki znesek 105.741.978,00 SIT, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je nanj prešla za plačani znesek terjatev S. do stečajnega dolžnika in da je prešla nanj tudi ločitvena pravica na nepremičninah in teptalcih. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer ni zapisalo, iz katere zakonske določbe je črpalo tak svoj zaključek, vendar je mogoče sklepati, da je tak zaključek oprlo na določilo 1003 člena ZOR. Ta določba res predpisuje zakonito subrogacijo, vendar pa ne daje odgovora na vprašanje, kako je s prehodom stranskih pravic v primeru, če izpolnitelj ne izpolni terjatve v celoti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da Sklad ni v celoti poplačal terjatve, ki jo je imel upnik S. do stečajnega dolžnika. Vprašanje prehoda stranskih pravic, s katerimi je zavarovana izpolnitev terjatve, v primeru delne izpolnitve je za vse primere subrogacije, torej tudi za subrogacijo po 1003. členu ZOR, urejeno v splošnih določbah ZOR in sicer v določilu 301 člena ZOR. Zaključek sodišča prve stopnje o prehodu stranskih pravic, s katerimi je bila zavarovana terjatev, na Sklad, bi torej bil pravilen, če bi Sklad terjatev upnika SKB Banke v celoti poravnal. Čim pa gre za delno izpolnitev in subrogacijo pri delni izpolnitvi, pa preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev terjatve, na izpolnitelja (v konkretnem primeru na poroka) le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka terjatve upnika, ki ima ločitveno pravico (glej 1. odstavek 301. člena ZOR). Zakon sicer dopušča, da se upnik in izpolnitelj lahko dogovorita, da bosta izkoristila zavarovanje v sorazmerju s svojimi terjatvami ali pa tudi, da bo imel izpolnitelj pri poplačilu celo prednost (glej 2. odstavek 301. člena ZOR). Navedeno pokaže, da bi sodišče prve stopnje moralo pri tem, ko je odločalo, ali je na Sklad, ki terjatve upnika SKB banke ni poravnal v celoti, pač pa le delno, prešlo tudi zavarovanje (hipoteka in zastavna pravica), uporabiti to določilo, pa ga ni. Zato je zmotno zaključilo, da je z izplačilom zneska 105.441.978,00 SIT prešla na Sklad tudi hipoteka na nepremičninah in zastavna pravica na teptalcih, saj ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da bi S. in Sklad dosegla dogovor v smislu 2. odstavka 301. člena ZOR, ki bi edini lahko bil podlaga za tako odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ostanek terjatve upnika S., ki je bila zavarovana, znaša 86.233.106,55 in da vrednost posebne stečajne mase, ki je na voljo za poplačilo, znaša 30.495.000,00 SIT, je mogoče ugotoviti, da na Sklad ni moglo preiti nič stranske pravice, saj ne zadošča posebna stečajna masa niti za izplačilo ostanka terjatve upnika S. Ker tako ni nič stranskih pravic prešlo na Sklad, jih tudi nič ni moglo preiti na K. d.o.o., čeprav je ta sklenila cesijsko pogodbo s Skladom. Iz navedenega izhaja, da bi sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi materialnega prava, torej ob uporabi določila 301. člena ZOR odločiti, da se iz posebne stečajne mase v celoti poplača le upnik S. d.d. Ljubljana in ne tudi K. d.o.o. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se s celotnim zneskom posebne stečajne mase poplača upnik S. d.d. Ljubljana (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Ne glede na to pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je bilo napačno tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da je hipoteka in zastavna pravica prešla s Sklada na K. d.o.o. in sicer že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ki je vsebovala določbo o prehodu stranskih pravic. Četudi bi na podlagi subrogacije prešla zavarovanja (hipoteka in zastavna pravica) na Sklad, vsaj hipoteka na nepremičninah ne bi prešla na K. d.o.o. že samo na podlagi cesijske pogodbe. Hipoteka je namreč stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki se pridobi, kadar se prenaša s pravnim poslom, šele z vpisom v zemljiško knjigo (2. odstavek 64. člena ZTLR). Pogodba, v kateri je dogovorjeno, da se s terjatvijo prenese tudi hipoteka, je torej le pravni naslov za pridobitev te pravice, ni pa s tem hipoteka že pridobljena. Pritožnik ima zato prav, ko trdi, da niti delno plačilo Sklada za razvoj niti sklenitev cesijske pogodbe Sklada z K. d.o.o. ne more vplivati na njegovo pravico do ločenega poplačila iz ugotovljene posebne stečajne mase.