Up-228/99

14. 9. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe G. F. iz G., I., trenutno v priporu v ZPKZ K., ki ga zastopa S. Z., odvetnik v N. G. na seji senata dne 14. septembra 1999 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba G. F. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 329/99 z dne 27. 7. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Ks 224/99 z dne 12. 7. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 30. 8. 1999 vložil ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč o podaljšanju pripora iz pripornega razloga begosumnosti. Zatrjuje kršitev pravic iz 19. člena Ustave z utemeljitvijo, da je bil od 9. 7. 1999 do 19. 7. 1999 v priporu brez sklepa. Predlaga, da Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, izpodbijana sklepa razveljavi in na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zadrži izvršitev izpodbijanih sklepov.

2.Pred izdajo izpodbijanega sklepa Okrožnega sodišča je bil pritožnik v priporu (v katerem se nahaja od 24. 12. 1998) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča št. Ks 158/99 z dne 19. 5. 1999, s katerim je bil pritožniku pripor podaljšan še za dva meseca, to je do 19. 7. 1999, vendar je v izreku, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Okrožnega sodišča, prišlo do očitne strojepisne napake, zaradi katere je datum podaljšanja pripora do 9. 7. 1999. Višje sodišče je s sklepom št. Kp 247/99 z dne 1. 6. 1999 pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo, glede izreka izpodbijanega sklepa o podaljšanju pripora še za dva meseca pa obrazložilo, da ga je treba razlagati v korist pritožnika, tako da se dvomesečni rok, do katerega je pripor podaljšan, izteče 9. 7. 1999, kot je to zapisano v izreku sklepa, in ne šele 19. 7. 1999, ko ta rok dejansko poteče.

3.Z izpodbijanim sklepom št. Ks 224/99 z dne 12. 7. 1999 je Okrožno sodišče odločilo o podaljšanju pripora iz pripornega razloga begosumnosti. Priporni razlog begosumnosti je po mnenju sodišča podan zaradi obstoja konkretnih okoliščin.

4.Pritožnik je državljan I., s stalnim prebivališčem v G. v I., obtožen storitve kaznivega dejanja pranja denarja po prvem odstavku 252. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99 - KZ). Višje sodišče je s sklepom št. Kp 329/99 z dne 27. 7. 1999 pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbene navedbe glede datuma odločanja o priporu (sklep Okrožnega sodišča št. Ks 224/99 z dne 12. 7. 1999) je sodišče zavrnilo z utemeljitvijo, da je zunajobravnavni senat ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in 72/98 - ZKP). Po tej določbi mora po mnenju Višjega sodišča senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa preizkusiti, ali so še podani priporni razlogi, in mu ob podaljševanju pripora ni treba odločiti, do kdaj se pripor podaljša. Vendar pa, kot to izhaja iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča, bi bilo nedvomno pregledneje in koristneje, če bi prvostopno sodišče tudi v izreku sklepa podaljšanje pripora še datumsko konkretiziralo. Pritrdilo pa je tudi razlogom prvostopnega sklepa glede obstoja pripornega razloga begosumnosti.

5.Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavna pritožba se lahko vloži, ko so izčrpana redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva.

Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena).

6.Glede na navedeno uveljavljanje kršitev pravice iz 19. člena Ustave, ki naj bi bile storjene s tem, da je bil pritožnik v priporu določen čas brez izdane odločbe, ne more biti predmet ustavne pritožbe zoper izpodbijane akte. Sklep Okrožnega sodišča lahko za pritožnika učinkuje šele od njegove vročitve pritožniku in se zato ne more nanašati na čas odvzema prostosti pred tem. V tem delu ustavne pritožbe gre lahko le za to, da je bila z morebitnim nezakonitim dejanjem, ki naj ne bi imelo podlage v sodni odločbi, kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo,v upravnem sporu pristojno sodišče. Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnik v tem primeru ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Zato glede kršitve pravice, ki jih pritožnik uveljavlja v tem delu, niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.

7.Pritožnik sam navaja, da vlaga ustavno pritožbo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Ker o izrednem pravnem sredstvu še ni bilo odločeno, je ustavna pritožba preuranjena.

8.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Glede na takšno odločitev, Ustavno sodišče ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanega akta.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk