21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 206/2003 z dne 18. 3. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 175/2002 z dne 11. 12. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 862/98 z dne 27. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče je z izpodbijano sodbo razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno med pritožnico kot preživljalko (v pravdi toženko in tožnico po nasprotni tožbi) in preživljanko (v pravdi tožnico in toženko po nasprotni tožbi). Zavrnilo pa je primarni zahtevek nasprotne tožbe, s katerim je pritožnica zahtevala ugotovitev obveznosti preživljanke, da se po lastnem preudarku kadarkoli vseli v stanovanje pritožnice in vzpostavi z njo življenjsko skupnost. Prav tako je zavrnilo podrejeni zahtevek nasprotne tožbe, s katerim je pritožnica uveljavljala razvezo pogodbe ob istočasni preživljankini dolžnosti plačila 3.000.000 SIT v korist pritožnice. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njeno revizijo. Odločitev temelji na oceni, da so se z odselitvijo pritožnice razmere po sklenitvi pogodbe tako spremenile, da dogovorjeni način skupnega življenja (in s tem izpolnitev pogodbe) v smislu določbe prvega odstavka 121. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZD) ni več mogoč.

2.Pritožnica zatrjuje, da so sodišča kršila njene človekove pravice, ker niso upoštevala jasnih določil pogodbe. Meni, da je bila zato v primerjavi z drugo pogodbenico postavljena v neenakopraven položaj. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju naj bi se pogodbenici dogovorili, da se bo preživljanje izvajalo na naslovu pritožnice. Pojasnjuje, da se je po razvezi zakonske zveze z dotedanjega naslova odselila in preživljanko takoj zatem pisno pozvala, naj se preseli k njej. Po oceni pritožnice je bila preživljanka glede na jasno pogodbeno določilo dolžna "nadaljevati pogodbo" in bi se torej morala preseliti na pritožničin novi naslov. Sodišča naj bi odločila "mimo" pogodbenega določila o izvajanju preživljanja na vsakokratnem naslovu pritožnice, ker naj bi ocenila, da je to določilo nepomembno.

B.

3.Pritožnica kršitev človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Z večino očitkov izraža le svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, ker sama vsebino pogodbenih določil razume drugače kot sodišča. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava ter pri ugotavljanju dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Vendar zgolj dejstvo, da so sodišča pogodbo razlagala drugače kot pritožnica, za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnica, očitno ni bila kršena, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić