Jedro

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 615/2021-14 z dne 30. 9. 2021.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. S sklepom Upravnega sodišča RS I U 615/2021-8 z dne 5. 7. 2021 sta bila zavržena tožnikova tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zoper navedeni sklep se je tožnik pritožil, Upravno sodišče RS pa je s sklepom I U 615/2021-14 z dne 30. 9. 2021 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (priloga A1 sodnega spisa). Tožnik je 9. 11. 2021 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 30. 9. 2021. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo Bpp 211/2021 z dne 22. 11. 2021 njegovo prošnjo zavrnil. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo.

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik že v sklepu I U 615/2021-8 z dne 5. 7. 2021 poučen, da se lahko skladno z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožbo zoper sklep vloži le po kvalificirani osebi, v nasprotnem primeru se pritožba zavrže. Kljub temu je pritožbo zoper sklep z dne 5. 7. 2021 vložil sam. Ob tem ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Potrdila o opravljenem izpitu ni predložil niti po naknadnem pozivu. Upravno sodišče RS je ugotovilo, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je s sklepom z dne 30. 9. 2021 na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

3. Po mnenju organa za BPP je pričakovanje tožnika, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep z dne 30. 9. 2021 lahko uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah1. Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, zato pritožbe, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP, ni smiselno vlagati. Glede na to je organ za BPP njegovo prošnjo na podlagi na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Trdi, da je bila njegova prošnja za BPP neobrazloženo in neutemeljeno zavrnjena. Organ za BPP s kratenjem njegovih pravic ščiti svoje neutemeljene akte in ne sledi svojemu poslanstvu. Vztraja da on poleg materialnih, izpolnjuje tudi t.i. postopkovne pogoje za dodelitev BPP. Nima denarja za odvetnika, zato je bil pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep z dne 5. 7. 2021 prisiljen vložiti sam. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP kršil njegove ustavne pravice, zlasti 25. člen Ustave RS. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodni senat je 20. 4. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnik posameznik.

**K odločitvi sodišča**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je organ za BPP v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je glede preizkusa dejanskega stanja vezano (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 615/2021-14 z dne 30, 9. 2021, s katerim je to zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep I U 615/2021-8 z dne 5. 7. 2021 o zavrženju tožbe kot nedovoljene. Tako je sklenilo, ker je ugotovilo, da je tožnik pritožbo vložil sam, pri tem pa ni zadostil zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki lahko vloži pritožbo po 22. členu ZUS-1. Tožnik v pritožbi namreč ni niti zatrjeval in tudi ne dokazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

10. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. 11. Da bi imel tožnik opravljen pravniški državni izpit, ni zatrjeval v postopku, v zvezi s katerim želi dodelitev BPP, niti v postopku dodelitve BPP in prav tako pa tega ne zatrjuje in ne dokazuje v obravnavani tožbi. To pomeni, da dejansko stanje, relevantno za odločitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, ni sporno.

12. Ob upoštevanju prej citiranih določb 22. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 86. člena ZPP ter navedenega nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za tožnikov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 615/2021-14 z dne 30. 9. 2021. Zato je odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in utemeljena na določbi 24. člena ZBPP.

13. Po 24. členu ZBPP, na katerega se opira izpodbijana odločba, namreč organ prošnjo zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena.

14. Sodišče ugotavlja, da tožnik pavšalno navaja, da je bila prošnja za BPP neobrazloženo in neutemeljeno zavrnjena, tega svojega očitka pa ne konkretizira. Enako velja za njegovo splošno tožbeno navedbo, da naj bi izpodbijana odločba kršila njegove ustavne pravice, zlasti 25. člen Ustave RS, pri tem pa ne pove na kakšen način se ta kršitev kaže. Navaja, da je pritožbo zoper izpodbijano odločbo vložil sam, ker nima denarja za odvetnika. V zvezi s tem sodišče pripominja, da samo dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči (kar pomeni, da izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP) na odločitev ne more vplivati, saj je za dodelitev BPP treba poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi tako imenovani objektivni pogoj po prej citirani določbi 24. člena ZBPP, ki pa ga tožnik, kot že pojasnjeno, ne izpolnjuje.

15. Po povedanem je bilo treba tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.

16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prim. 11. točko obrazložitve te sodbe).

1 Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018.