Jedro

Predlagateljem velja pojasniti, da zgolj nestrinjanje z zgornjimi zaključki v dopolnitvi izvedenskega mnenja, kot jih izraža predmetna pritožba, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila nagrade ter stroškov za opravljeno dopolnilno izvedensko delo, ki se pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ne presoja vsebinsko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek sedaj pravilno glasi: »I. Pritožbi predlagateljev z dne 28. 5. 2018 se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje N 12/2013 z dne 21. 5. 2018 spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 241,50 EUR nadomesti z zneskom 193,20 EUR.

II. V presežku se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi že zgoraj citirani sklep sodišča prve stopnje.«

II. V presežku se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici (N 12/2013) z dne 21. 5. 2018. S tem sklepom je sodišče prve stopnje po višjem pravosodnem svetovalcu sodnemu izvedencu T. L. s.p. odmerilo nagrado in nadomestilo za materialne stroške za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 20. 4. 2018 v skupnem znesku 241,50 EUR (I. točka izreka). Navedlo je še, da izvedenec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka) ter Finančno računovodski službi Okrožnega sodišča v Mariboru po pravnomočnosti sklepa in prejemu računa izvedenca skladno s plačilnimi roki po veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna RS odredilo izplačilo odmerjene nagrade in stroškov na poslovni račun izvedenca pri NKBM d.d. (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje N 12/2013 z dne 16. 10. 2018 (izpodbijani sklep) se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo predlagatelji. Zatrjujejo, da sta obe prvostopenjski odločitvi materialnopravno zmotni ter obremenjeni z bistveno kršitvijo določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V sklepu z dne 21. 5. 2018 je podana tudi procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo izpodbijani sklep odpravlja. Poudarjajo, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 4. 2018 izvedencu ni naložilo dodatnega dela, temveč ga je opozorilo, da v svojem mnenju ni odgovoril na izrecno vprašanje sodišča z dne 6. 3. 2017, ali je meja v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe. Prav tako se izvedenec ni opredelil do navedb predlagateljev, ki so že pred njegovim imenovanjem opozarjali na pomembnost ostalih meritev, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju katastrske meje, ter na neuporabnost določitve geodetskih točk v letu 1991. Prav to je bilo bistvo pripomb predlagateljev na izvedensko mnenje z dne 13. 6. 2017 v njihovi pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2017. Okviri izvedenstva so bili postavljeni s prvostopenjskim sklepom z dne 6. 3. 2017, dodatno pa napolnjeni na naroku na kraju samem dne 17. 5. 2017 in z dokaznim predlogom predlagateljev z istega dne. Slednji tudi povzema do tedaj izvedene geodetske postopke na območju nepremičnin, ki so predmet tega mejnega spora. V kolikor bi izvedenec navedenemu sledil, bi zastavljeno nalogo lahko v celoti opravil že v izvedenskem mnenju z dne 13. 6. 2017, tako pa se je v tem zgolj dotaknil predhodnih postopkov, kar je po prepričanju pritožbe z vidika iskanja in prikaza katastrske meje absolutno nezadostno. Napačno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je izvedencu s sklepom z dne 5. 4. 2018 zastavilo dodatna vprašanja. Ker izvedenec svojega dela v izvedenskem mnenju ni opravil, mu po stališču pritožnikov za kasnejšo opravo ne gre nagrada, saj mu je ta bila v celoti priznana že za izvedensko mnenje. Izvedenčeva dopolnitev tudi ni obsežna, saj pretežni del predstavljalo priloge, ki bi morale biti priložene že osnovnemu mnenju, pa so mu bile priložene le deloma, za predložitev dokumentacije v celotnem potrebnem obsegu pa je bil izvedenec že nagrajen s prvostopenjskim sklepom z dne 9. 8. 2017. Tudi izvedenčevi zaključki glede predhodnih meritev bi lahko predstavljali kvečjemu manj zahtevno strokovno delo, ki bi ga bilo mogoče nagraditi največ do višine 92,00 EUR. Pri tem izvedencu za študij vloge predlagateljev ne gre nagrada, saj izvedenec tudi za študij »sklepa o izvedeničenju« ne more biti nagrajen. Izvedenec je spis pregledal že po njegovem imenovanju v tej zadevi, zato dodaten študij ni bil potreben. Priznanih 48,00 EUR za materialne stroške v osnovnem mnenju pa v celoti pokrije tudi materialne stroške dopolnitve. Glede na navedeno predlagatelji sodišču druge stopnje predlagajo, da njihovi pritožbi z dne 28. 5. 2018 zoper prvostopenjski sklep z dne 21. 5. 2018 v celoti ugodi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, saj je izpodbijani sklep argumentiran v tej meri, da ga je mogoče preizkusiti. Navedeno pravilno izpostavlja že pritožba, medtem ko zatrjevane procesne kršitve relativne narave iz prvega odstavka 339. člena ZPP ne obrazloži. Prvostopenjska materialnopravna presoja priglašene nagrade ter stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja je sicer pravilna. Tehtno predlagatelji opozarjajo le, da za priznanje nagrade izvedencu za preučitev pripomb predlagateljev na že podano osnovno strokovno ekspertizo ni osnove, kar je narekovalo spremembo prvostopenjske odločitve, kot izhaja iz zgornjega izreka.

5. V obravnavani zadevi je sporen potek meje med nepremičninami v lasti oziroma solasti udeležencev.1 Ker ti soglasja o poteku sporne meje v okviru upravnega postopka niso dosegli, so po napotitvi geodetske uprave skladno z 39. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) sprožili predmetni nepravdni (sodni) postopek za ureditev meje. Z namenom razrešitve poteka sporne meje je sodišče prve stopnje k sodelovanju pritegnilo izvedenca geodetske stroke T. L. S sklepom z dne 6. 3. 2017 (list. št. 67) mu je naložilo, da po opravljenem naroku na kraju samem (v kolikor se udeleženci ne bodo sporazumeli o poteku sporne meje) izdela skico spornega mejnega prostora kot ploskve med mejnimi črtami, ki jih bodo med njim lastnimi nepremičninami na naroku pokazali udeleženci postopka, ter izračuna površino spornega mejnega prostora. Prav tako pa je bila naloga izvedenca, da pojasni, ali je (sporna) meja v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ali ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo. Na naroku na kraju samem dne 17. 5. 2017 je bila izvedencu tako zastavljena naloga le ponovno povzeta z drugimi besedami. Dodano je bilo le, da naj zraven s strani udeležencev pokazane meje v skici označi tudi katastrsko mejo (kar pa posebej niti ni bilo potrebno, saj je nasprotna udeleženka v naravi dejansko uveljavlja katastrsko mejo), v mnenju pa naj pojasni tudi morebitne druge okoliščine, ki bi se glede na ugotovitve ob ogledu izkazale za pomembne za obravnavano zadevo. Pritožnikom velja pojasniti, da z vidika relevantne stroke laično sodišče skladno z 243. členom ZPP za potrebe razrešitve dejanskih vprašanj, ki zahtevajo strokovno zanje, sicer res angažira izvedenca ustrezne stroke, vendar pa je izvedenec pri svojem delu, ker je sodišče tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci (252. člen ZPP), vezan na nalogo, ki mu jo je zastavilo razpravljajoče sodišče. Naloge in vprašanja, ki so bila izvedencu zastavljena s sklepom z dne 6. 3. 2017 ter še dodatno na naroku 17. 5. 2017, pa je izvedenec v potrebni meri obravnaval in razrešil že v okviru osnovnega izvedenskega mnenja z dne 13. 6. 2017 (list. št. 97). Ne drži zato kot zatrjuje pritožba, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja potrebna zgolj iz razloga nepopolno podane osnovne strokovne ekspertize, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju.

6. Izvedenec je že v osnovnem mnenju pojasnil, da meja, kot izhaja iz podatkov zemljiškega katastra, ni urejena meja v skladu z ZEN. Čeravno tako podano pojasnilo za sodišče, ki pravo pozna po uradni dolžnosti (ignorantia iuris nocet), zadošča,2 pa je izvedenec v dopolnitvi svojega mnenja le še dodatno pojasnil, da je bila meritev ceste na obravnavanem območju opravljena leta 1991, ker je ZEN termin »urejena meja« določil šele leta 2006, pa meritve iz leta 1991 niso evidentirane kot urejene meje. Prav tako pa ne drži, da naj bi sodišče prve stopnje izvedenca v sklepu z dne 5. 4. 2018, s katerim mu je naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja, opozorilo, da ni odgovoril na že v sklepu z dne 6. 3. 2017 v povezavi z zgoraj izpostavljenim zastavljeno vprašanje. Izvedencu je namreč naložilo le, da preuči pripombe predlagateljev na njegovo osnovno izvedensko delo glede uporabnosti podatkov meritve IDPOS 2003 iz leta 1991 v pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2017 ter se do teh opredeli.

7. Stališče glede uporabnosti meritve IDPOS 2003 iz leta 1991 je izvedenec izrazil že v osnovnem izvedenskem mnenju. In sicer je pojasnil, da so mejne točke izračunane v lokalnem koordinatnem sistemu, na podlagi primerjave najdenih obstoječih mejnikov pa je natančnost izmerjenih točk ocenil na 10 cm ter zaključil, da je meritev izvedena strokovno pravilno in v skladu s takrat veljavno zakonodajo. K temu je dodal še, da je Geodetsko podjetje v letu 2012 v meritvi IDPOS 61643 predlagano mejo po podatkih zemljiškega katastra preračunalo na podlagi meritve IDPOS 2003 in so bili podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra pravilno uporabljeni. Glede na vsebino prvostopenjskega sklepa z dne 6. 3. 2017 o postavitvi izvedenca ta sicer ni bil obvezan, da se opredeli do vseh ostalih meritev, ki so bile na spornem območju opravljene v predhodnih obdobjih vse od leta 1935 do leta 1991 (te meritve so podrobno povzete že v pripravljalni vlogi predlagateljev z dne 17. 5. 2017). Že v osnovnem izvedenskem mnenju se je opredelil do meritve IDPOS 118 iz leta 1935 ter pojasnil, da je zaradi premajhnega števila identičnih točk ni mogoče transformirati z zadostno natančnostjo. Na naroku dne 17. 5. 2017 mu je bilo dodatno naloženo tudi, da glede na ugotovitve na kraju samem pojasni morebitne še druge pomembne okoliščine. Z ozirom, da je v dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenec izrecno pojasnil, da se do predhodnih meritev, na katere so opozarjali predlagatelji, v osnovnem mnenju ni posamično posebej opredeljeval iz razloga, ker ne ležijo na območju obravnavanih parcel in na te parcele ne vplivajo, pa ne vzdržijo navedbe pritožbe, da je izvedenec v osnovnem izvedenskem mnenju predhodno opravljene meritev obravnaval nezadostno in je bila dopolnitev izvedenskega mnenja potrebna predvsem iz tega razloga.

8. Kot izpostavljeno že zgoraj, je izvedenec že v osnovnem mnenju sprejel stališče, da so bile meritve IDPOS 2003 v letu 1991 izvedene strokovno pravilno in v skladu s takrat veljavno zakonodajo, to je po ZZKat. Takšnemu zaključku so predlagatelji s pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2017 oporekali predvsem s sklicevanjem na že predhodno opravljene meritve od leta 1935 do leta 1991, ki jih omenjena vloga tudi natančno povzema. Glede na navedeno je izvedenec v okviru dopolnitve izvedenska mnenja argumentirano obravnaval vsako posamezno meritev posebej, na tej osnovi pa prišel do enakih zaključkov kot že v osnovnem izvedenskem mnenju. V zvezi z meritvijo IDPOS 118 iz leta 1935, ki sicer zadeva sporne nepremičnine oziroma sporno mejo med temi, je zaključil, da je slabše kakovosti in je zato ni mogoče transformirati. V zvezi s preostalimi meritvami pa je po natančni analizi ugotovil, da se bodisi nanašajo na nepremičnine, ki niso na območju obravnavanih parcel, bodisi zadevajo med udeleženci nesporne mejne točke4 tako, da jih za presojo v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. V zvezi z meritvijo IDPOS 136 iz leta 1973 je sicer pojasnil, da je že v osnovni ekspertizi na podlagi te arhivske meritve uskladil zemljiško-katastrski prikaz v točki 14 skice terenske meritve z dne 17. 5. 2017, vendar pa je ugotoviti, da predlagatelji v svoji vlogi z dne 23. 8. 2017 na to niso imeli pripomb. V zvezi z navedbami predlagateljev v tej pripravljalni vlogi o tem, da so točke, ki naj bi bile določene leta 1991, »skregane« s terenom, o čemer se je sodišče lahko prepričalo ob ogledu, pa je izvedenec pravilno ugotovil, da predlagatelji v tej vlogi niti niso pojasnili, zakaj naj bi bile točke določene v meritvi leta 1991 »skregane« s terenom. Glede na izpostavljeno se izvedenec v tej zvezi niti ni mogel argumentirano opredeliti, ne gre pa spregledati, da je kljub navedenemu predlagateljem pojasnil, kako je sestavljena javna cesta in kako se določa njena meja, kar sicer ureja 8., 13. in 14. člen Zakona o cestah (ZCes-1). Po podatkih iz geodetskega arhiva pa je izvedenec ugotovil tudi, da sta bila M. Ž. in V. D. leta 1991 oba vabljena na razgrnitev podatkov obravnavane ceste preko njunih parcel ter dopolnitvi mnenja priložil povratnici. S tem je obravnaval tudi navedbe predlagateljev v vlogi z dne 23. 8. 2017, da so bile meritve leta 1991 opravljene v odsotnosti večine lastnikov nepremičnin, tudi predlagateljev, ter na podlagi želja nasprotne udeleženke. Po vnovični strokovni presoji in analizi podatkov pa je izvedenec potrdil že v osnovnem izvedenskem mnenju sprejeto stališče, da so bile tehnične meritve IDPOS 2003 iz leta 1991 izvedene strokovno pravilno, natančnost izmerjenih točk pa je ocenil na 0,1 m. Ponovno je pojasnil, da o odmeri ceste IDPOS 2003 iz leta 1991 obstajajo izvirni, zanesljivi in originalni podatki meritve, ki so tudi izvorni podatki meritve odmere ceste in se nahajajo v zbirki listin. Po tako opravljeni strokovni analizi pa je izvedenec nato zaključil, da so podatki zemljiško-katastrskih točk po meritvi IDIPOS 2003 iz leta 1991 zanesljivi, uporabni in se jih da preračunati in uporabiti.

9. Predlagateljem velja pojasniti, da zgolj nestrinjanje z zgornjimi zaključki v dopolnitvi izvedenskega mnenja, kot jih izraža predmetna pritožba, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila nagrade ter stroškov za opravljeno dopolnilno izvedensko delo, ki se pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ne presoja vsebinsko.5 Vse že predhodno obrazloženo pa narekuje sklep, da je izvedenec v dopolnitvi svoje osnovne ekspertize vsebinsko ustrezno obravnaval in odgovoril na vse pripombe predlagateljev na osnovno izvedensko mnenje v njihovi pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2017. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o tem, da je bil izvedenec za potrebe izdelave dopolnilnega mnenja, s katerim se je moral argumentirano opredeliti do vseh meritev med leti 1935 in 1991, na katere so predlagatelji izrecno opozarjali že v pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2017 (list. št. 92), primoran iz arhiva geodetske uprave na novo pridobiti in proučiti vso potrebno še manjkajočo listinsko dokumentacijo, ki jo dopolnitvi izvedenskega mnenja tudi prilaga. Nagrada po 1. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije do 100 strani v znesku 46,00 EUR je izvedencu na temelju izpodbijanega sklepa zato pravilno priznana. Izvedenec je za potrebe predmetne dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma odgovorov na pripombe predlagateljev analiziral in po potrebi kartiral ter preučeval arhivske podatke kar devetih elaboratov iz zbirke listin geodetske uprave, kot navaja v priloženem stroškovniku (list. št. 233). Upoštevaje navedeno in z ozirom, da je podatke nato kronološko razvrstil in po potrebi celo računsko obdelal, pa tudi naslovno sodišče ocenjuje, da obravnavana dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 20. 4. 2018 zaradi vloženega strokovnega napora in s tem sorazmerno precejšnjo porabo časa za njegovo izdelavo, kar vse se v obsežni dopolnitvi odraža tudi vsebinsko, dosega standard zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja. Skladno z 2. točko drugega odstavka 51. člena Pravilnika izvedencu iz tega naslova zato upravičeno pripada nagrada v višini 138,00 EUR.

10. Pravilno pa opozarja pritožba, da izvedencu ne pripada nagrada za dodatni študij predmetnega sodnega spisa po 1. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika v znesku 46,00 EUR. Izvedencu je bilo s sklepom z dne 5. 4. 1018 (list. št. 171) res naloženo, da v dopolnitvi izvedenskega mnenja odgovori na pripombe predlagateljev v pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2017. S tem pa je bila predmetna pripravljalna vloga predlagateljev dejansko povzeta v zgoraj citirani sklep kot vsebinska opredelitev naloge izvedenca v smislu prvega odstavka 252. člena ZPP.6 Zgolj za preučitev vloge oziroma sklepa, s katerim je izvedencu z vidika stroke naložena razrešitev določenega problema, pa ob tem, ko za potrebe izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja ni bilo potrebno pregledati kakršne koli dodatne spisovne dokumentacije (dodatne, z vidika rešitve spornega vprašanja relevantne vsebine niti niso bile vložene), izvedencu nagrada iz naslova dodatnega študija sodnega spisa ne pripada.7 Od izvedencu pravilno priznanih 46,00 EUR za študij dodatne dokumentacije do 100 strani ter 138,00 EUR za izdelavo zahtevnega pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, kar skupaj znaša 184,00 EUR, se 5% ostali materialni stroški po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika tako posledično priznajo v višini 9,20 EUR. Pritožbene razlage, da v zvezi z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja glede na njegov obseg in zahtevnost dodatni materialni izdatki vsaj v tem manjšem obsegu niso nastali, naslovno sodišče namreč ne sprejema. Za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 20. 4. 2018 izvedencu tako pripadajo nagrada in stroški v skupni višini 193,20 EUR.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljev skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP kot delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz zgornjega izreka. V presežku je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Parcele št. *48, 589, 807/4, 590, 604/1, 603 in 807/4, vse k.o. Z., so v solasti predlagateljev. Parcela št. 816 k.o. Z. pa je v lasti nasprotne udeleženke - Občine in je pri njej v zemljiški knjigi zaznamovano javno dobro, gre namreč za javno cesto lokalnega pomena. 2 Pojem »urejene meje« je normiran s sedaj veljavnim ZEN, ki je stopil v veljavo 24. 5. 2006 in se uporablja od 24. 11. 2006. In sicer je v 41. členu ZEN (vpis urejene meje v zemljiški kataster) določeno, da se v zemljiškem katastru kot »urejena meja« vpiše meja na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje. Pred ZEN veljaven Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) pojma »urejene meje« ni poznal, kot enakovredno temu pa je urejal pojem »dokončne meje.« In sicer se je skladno s prvim odstavkom 33. člena ZENDMPE (vpis dokončne meje v zemljiški kataster) meja, urejena v postopku ureditve meje po tem zakonu (ZENDMPE), v zemljiškem katastru vpisala kot dokončna na podlagi dokončne (upravne) odločbe. Skladno z drugim odstavkom istega člena pa se je meja urejena v sodnem postopku v zemljiškem katastru kot dokončna vpisala tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Pred uveljavitvijo ZENDMPE dne 28. 6. 2000 veljaven Zakon o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZKat) pa dokončne upravne odločbe kot podlage za vpis meje v zemljiški kataster ni predvideval. Skladno s 14. v zvezi z 11. členom citiranega zakona se je meja med parcelama različnih lastnikov oziroma uporabnikov (t.i. posestna meja) v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi namreč evidentirala na podlagi ugotovitvenega zapisnika, sestavljenega v okviru mejnega ugotovitvenega postopka po določbah ZZKat. Z ozirom na navedeno je zato jasno, da sporna meja, ki je bila v zemljiškem katastru evidentirana na osnovi meritev v letu 1991, ni bila evidentirana na podlagi dokončne upravne odločbe. Ker se je tako skladno z določbami ZENDMPE (drugi odstavek 33. člena) kot na podlagi določb ZEN (drugi odstavek 41. člena) meja v zemljiškem katastru evidentirala oziroma se evidentira kot »dokončna meja« oziroma »urejena meja« tudi na podlagi sodne odločbe, pa je ob zaključku izvedenca, da sporna meja v zemljiškem katastru ni vpisana kot urejena meja po ZEN, jasno, da ta meja doslej ni bila urejena s sodno odločbo. 3 Meritev, ki se je 28. 7. 2012 na terenu izvajala na zahtevo nasprotne udeleženke za uvedbo postopka evidentiranja sporne meje kot urejene meje skladno z določbami ZEN, in predstavlja povod za začetek predmetnega nepravdnega postopka za ureditev meje na podlagi napotitve geodetske uprave po prvem odstavku 39. člena ZEN. 4 Izhajajoč iz izvedenskega mnenja so to točke 1, 8, 9 in 17 po skici terenske meritve z dne 17. 5. 2017. 5 Tako tudi VSL sklep II Cp 638/2018 z dne 28. 3. 2018. 6 Prvi odstavek 252. člena ZPP: »Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja.« 7 Smiselno enako tudi VSL sklep I Cp 208/2017 z dne 6. 2. 2017 (Ker pri izvedenčevi obravnavi pripomb na podano izvedensko mnenje ponoven študij spisa ni bil potreben, izvedenec ni upravičen do nagrade za študij spisa).