Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo predloga med drugim zapisalo, da je tožena stranka izpovedala, da živi pri K.J. in da svojo plačo porabi le za svoje preživljanje, tožena stranka pa tega ob zaslišanju ni izjavila, je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini zapisnika o zaslišanju tožene stranke, in med samim tem zapisnikom. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki 2.odstavka 339.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točka III in IV izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo (pravilno zavrglo) tožbo tožeče stranke na ugotovitev motenja in vzpostavitev prejšnjega stanja, zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v zvezi z motenjem posesti, zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, tožeči stranki pa naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 149.362,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.11.2000 dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo. Proti III. in IV. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka, kot sama navaja, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopenjske odločbe do plačila. V zvezi z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožena stranka v pritožbi navaja, da je bila njena vloga res nepopolna, vendar pa jo sodišče ni nikoli pozvalo na njeno dopolnitev v skladu s 108.členom Zakona o pravdnem postopku. Poleg tega pa je s tem v zvezi tudi napačna ugotovitev sodišča, da tožena stranka živi pri K. R. in da osebni dohodek porabi le za svoje preživljanje. Tega tožena stranka ni nikoli izjavila, saj soprispeva za stroške. Poleg tega pa je od novembra 1999 nezaposlena. Glede odločitve o pravdnih stroških pa tožena stranka navaja, da ji sodišče neutemeljeno ni priznalo na tudi priglašenega davka na dodano vrednost, saj je njen pooblaščenec davčni zavezanec za DDV z davčno številko .... Pritožba je utemeljena. V obravnavani zadevi je tožena stranka obenem z vložitvijo odgovora na tožbo podala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Pri tem je navedla, da je v letu 1998 njena mesečna plača znašala približno 60.000,00 SIT, kar je dokazala s predložitvijo potrdila. Zaslišana kot stranka pa je izpovedala, da živi pri K. R. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zavrnitve njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks navedlo, da predlogu ni ugodilo, ker je tožena stranka predložila le fotokopijo izpisa osebnih dohodkov za leto 1998, ne pa tudi ostalih v zakonu določenih dokazil, in ker je ob zaslišanju ugotovilo, da živi pri K. R. in da osebni dohodek porabi le za svoje preživljanje. Glede na to tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je brez podlage zapisalo, da je ob zaslišanju izpovedala, da svojo plačo porabi le zase. Ker je tako o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini zapisnika o zaslišanju tožene stranke in med samim tem zapisnikom, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki 2.odstavka 339.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3.točke 365.člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in III. točko izreka sklepa razveljavilo. Ker ima odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za posledico tudi odločitev o pravdnih stroških, je sodišče druge stopnje na podlagi istega člena razveljavilo tudi IV. točko izreka prvostopenjskega sklepa in v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.točka 365.člena ZPP). Glede na vsebino pritožbe pa gre dodati še, da je po 2.odstavku 169.člena ZPP oziroma po 2.odstavku 13.člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90) stranka svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžna priložiti listine, navedene v predmetnih členih. V kolikor stranka tega ne stori, njena vloga ni nepopolna v smislu 108.člena ZPP in z njo zato ni treba ukrepati v skladu s tem členom. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno izdati sklep po 108.členu ZPP, kot napačno zatrjuje tožena stranka. V novem postopku naj sodišče prve stopnje zasliši toženo stranko o njenem premoženjskem stanju, nato pa ponovno oceni utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen. Ko bo sprejelo to odločitev, pa naj znova odloči še o povrnitvi pravdnih stroškov toženi stranki, pri čemer ji bo potrebno priznati tudi 19% davek na dodano vrednost na odvetniške storitve. Toženo stranko namreč zastopa odvetniška družba, ta pa je po Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) zavezanec za plačilo DDV. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo, zato se odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165.člena ZPP).