Jedro

Ker predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZGD-1 nista opredelila poslov in postopkov (za konkretizacijo poslov ne zadošča dikcija, da se pregledajo vsi posli med določenimi družbami za obdobje petih let, ki naj bi bili predmet revidiranja), sodišče prve stopnje ni moglo presojati pogojev za imenovanje posebnega revizorja iz drugega odstavka citiranega člena. Presojo, ali predlagatelj v zadostni meri (na stopnji dvoma, kot zadnji stopnji materialne resnice, pri katerem so razlogi, ki so v prid obstoju določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi v prid neobstoju tega dejstva) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva družbe (nasprotnega udeleženca) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, namreč (lahko) opravi (le), če so posli in postopki ustrezno (datumsko - da je naveden vsaj okviren čas sklenitve poslov, in vsebinsko) definirani. Ker tega predlagatelja nista, storila, tudi njune trditve smeri izkazane domneve ne zadoščajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točki II. izreka spremeni tako, da se: - „I/A Zavrne predlog družbe M. d.d. M. S. za imenovanje posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1, in sicer družbe E. & Y. R., poslovno svetovanje d.o.o., L., ki naj preveri vse pogodbe in posle, ki jih je družba P. - P. P. d.d., sklenila z družbo P. P. d.o.o., V., matična številka .. in katerokoli drugo družbo, v kateri sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta in člani uprave družbe P. - P. P. d.d. (K., M.P.P. d.d. - v stečaju in M.G. d.o.o.) v obdobju zadnjih petih let, pri čemer naj zlasti preveri: - ali je družba P. P. d.o.o. v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe P.P.P. d.d.? - ali je katerakoli druga družba, v kateri sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta in člani uprave družbe P.P.P. d.d., v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe P.P.P. d.d.? - ali je v razmerju med družbo P.P. d.d. in družbami iz gornjih alinej kršena prepoved konkurence po 41. členu ZGD-1? - ali v razmerju med družbama P.P. d.o.o. in P.P.P. d.d. obstaja nasprotje interesov po 38. a členu ZGD-1? - ali je družba P.P.P. d.d. zaradi nasprotja interesov odškodovana in kakšna je škoda? - ali se je družbi P.P.P. d.d. zaradi pogodbe in poslov z družbo P.P.P. d.o.o. poslabšal položaj na trgu? - ali obstaja možnost uporabe informacij, pridobljenih pri opravljanju funkcije člana nadzornega sveta družbe P.P.P. d.d. za koristi druge, konkurenčne družbe in ali je do uporabe takšnih informacij dejansko prišlo? - ali je prišlo pri poslih z družbami, v katerih sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta in člani uprave družbe P.P.P. d.d., K., M.p. C., d.d. - v stečaju ter M.G. d.o.o. do oškodovanja slednje? - Nasprotna udeleženka je dolžna založiti predujem za izdelavo poročila posebnega revizorja.

- Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju nerazdelno povrniti njegove stroške z nepravdnim postopkom v zvezi s predlogom pod 1. točko, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo do plačila.

- I/B Zavrne predlog D. d.d., L., da se za posebnega revizorja družbe P.P.P. d.d., P., matična št. .., imenuje družba E&Y. d.o.o., L., ki naj za obdobje zadnjih petih let z vidika gospodarnosti in ekonomske utemeljenosti poslovne odločitve ter poštenega, skrbnega in vestnega ravnanja uprave in nadzornega sveta nasprotnega udeleženca preveri naslednje: - ali je družba P.P. d.o.o. v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe P.P.P. d.d. (nasprotnega udeleženca)? - ali je katerakoli druga družba, v kateri sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta in člani uprave družbe P.P.P. d.d. (nasprotnega udeleženca), v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe P.P.P. d.d. (nasprotnega udeleženca)? - ali je v razmerju med družbo P.P.P. d.d. (nasprotnim udeležencem) in družbami iz gornjih točk kršena prepoved konkurence po 41. členu ZGD-1? - ali v razmerju med družbama P.P. d.o.o. in P.P.P. d.d. (nasprotni udeleženec) obstaja nasprotje interesov po 38.a členu ZGD-1? - ali je družba P.P.P. d.d. (nasprotni udeleženec) zaradi nasprotja interesov odškodovana in kakšna je škoda? - ali je družbi P.P.P. d.d. (nasprotni udeleženec) zaradi pogodbe in poslov z družbo P.P.P. d.o.o. poslabšan položaj na trgu? - ali obstaja možnost uporabe informacij pridobljenih pri opravljanju funkcije člana nadzornega sveta družbe P.P.P. d.d. za koristi druge, konkurenčne družbe in ali je do uporabe takšnih informacij dejansko prišlo? - ali je prišlo pri poslih z družbami, v katerih sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta in člani uprave družbe P.P.P. d.d. do oškodovanja slednje (nasprotnega udeleženca)? - Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa založiti predujem za posebnega revizorja v znesku 25.000,00 EUR na TRR naslovnega sodišča (račun za predujme) št. SI56 01100-6950422416, sicer bo sodišče ta znesek od nasprotnega udeleženca izterjalo po uradni dolžnosti.

- Imenovani posebni revizor mora svoje poročilo pripraviti v roku 3 mesecev od dneva izdaje tega sklepa o imenovanju, ga posredovati sodišču in poslovodstvu nasprotnega udeleženca.

- Imenovani posebni revizor mora po končani reviziji sodišču predložiti stroškovnik za opravljeno delo.

- Poslovodstvo nasprotnega udeleženca mora posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe. Posebni revizor lahko zahteva od članov organov vodenja ali nadzora vsa pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled postopkov“.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je postopek imenovanja posebnega revizorja vrsta nepravdnega postopka, v katerem se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je v točki I izreka postopka Ng 2/2016 in Ng 3/2016 Okrožnega sodišča na Ptuju združilo v enotno obravnavanje z vodilno opr. št. Ng 2/2016. V točki II izreka je ugodilo predlogoma, da se imenuje posebni revizor v skladu s 318. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

3. Nasprotni udeleženec z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep (iz razlogov izhaja, da v točki II izreka) izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

- Najprej zatrjuje, da so podane procesne kršitve iz 8., 10. in 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366 člena ZPP. Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu vloge predlagatelja M. d.d. z dne 25. 8. 2016 ni vročilo, na ta način pa mu je onemogočilo, da se o njej izjavi. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, pa čeprav bi moralo na naroku razjasniti določena dejstva, saj predloga nista bila popolna. Ko je odločalo o predlogu predlagatelja M. d.d., je namesto predloga tega predlagatelja „prepisalo“ (povzelo) predlog drugega, družbe D. d.d., zaradi česar prihaja do nasprotij.

- Nasprotni udeleženec je imenovanju posebnega revizorja nasprotoval, saj za njegovo imenovanje niso izpolnjeni pogoji iz 318. člena iz ZGD-1. - V zvezi s predlogom družbe M. d.d. poudarja, da je bil ta predlog že na skupščini družbe (formalno) pomanjkljiv, saj predlagatelj ni navedel bistvenega podatka za izglasovanje sklepa, in sicer, koga naj se imenuje za revizorja.

- Posebna revizija predstavlja tako po obsegu, kot vsebini in strokovnosti zelo obsežno delo, za nasprotnega udeleženca pa je to tudi veliko finančno breme. Zaradi tega mora predlagatelj natančno opredeliti vse posle družbe, ki jih naj revizor preveri. Brez izpolnitve tega pogoja sodišče o predlogu ne more odločiti, revizor pa ne more opraviti svojega dela.

- Predlagatelj M. d.d. poslov ni utemeljil, ampak je le na splošno navedel, kakšno bilančno izgubo so posli med družbo K.C. d.d. - v stečaju in nasprotnim udeležencem v letu 2014 in 2015 povzročili nasprotnemu udeležencu. Posli med tema družbama so bili v celoti razkriti v poslovni dokumentaciji nasprotnega udeleženca, predlagatelj pa bi lahko dodatna pojasnila zahteval tudi od uprave. Tega ni storil. Še več, niti skupščin, izjema sta leti 2015 in 2016, se ni udeleževal. - Tudi D. d.d. poslov, ki naj bi bili predmet revizije, ni opredelil. Njegov predlog je povsem pavšalen - da naj se v skladu z določbo 318. člena ZGD-1 imenuje revizor, ki naj preveri posle za obdobje zadnjih petih let. Postavljena vprašanja in zahtevani odgovori nanje niso povezan s posameznimi posli, ampak se (na splošno) nanašajo na preveritev razmerja med nasprotnim udeležencem in družbo P.P. d.o.o. ter drugimi družbami, v katerih v enakih vlogah sodelujejo člani uprave in nadzornega sveta nasprotnega udeleženca in na možnost nastanka škode. V nadaljevanju pritožnik povzema vsebino svoje vloge z dne 22. 8. 2016, točka 2.2. (opredelitev in utemeljitev poslov, ki naj jih preveri posebni revizor) in poudarja, da D. d.d. ni opredelil posameznih poslov, ampak je le naštel lastniške povezave med družbami P.P. d.o.o., P.P. d.o.o. in P. d.o.o. ter problematiziral položaj članice nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, Z. R. (slednja ni dobila soglasja nadzornega sveta nasprotnega udeleženca za sodelovanje v drugih družbah).

- Sodišče prve stopnje je za utemeljitev svoje odločitve le nekritično (pa še to površno in iztrgano iz konteksta), povzelo povsem neutemeljene in nedokazane trditve obeh predlagateljev, ki so na ravni domnev, če ne celo podtikanj in v zvezi s tem predlagateljev ni pozvalo, da svoje navedbe dopolnita. Zaradi tega je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, v posledici tega pa je odločitev, da se imenuje posebni revizor zmotna tudi iz vidika materialnopravnih določb ZGD-1. - Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu spremeni, tako da „ugotovi, da sta predloga predlagateljev v celoti neutemeljena in se zavrneta“. Podrejeno naj sklep (v izpodbijanem delu) razveljavi in vrne zadevo (v tem obsegu) sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Predlagatelj D. d.d. nasprotuje pritožbenim ugovorom in predlaga potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sprejeta odločitev glede na utemeljitev obeh predlogov, dikcijo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1(1) in sodno prakso v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja, materialno pravno zmotna.

7. Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe je primarno v domeni skupščine delniške družbe. Šele, če skupščina tega predloga ne izglasuje, revizorja po pogojih iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1 imenuje sodišče. Odločanje o predlogu na skupščini je z vidika sodnega postopka procesna predpostavka, sodni postopek pa je (le) neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe. Ker o takšnem predlogu primarno odločajo delničarji na skupščini, mora biti predlog po vsebini, predvsem glede navedbe konkretnih poslov, za katere se zatrjujejo nepravilnosti pri vodenju, ki so družbi povzročile škodo, enak tistemu, o katerem je že odločala skupščina. V nasprotnem primeru bi bila delničarjem odvzeta pravica, da o tem primarno odločajo. Takšno je tudi stališče sodne prakse (sklep VSK Cpg 243/2010 z dne 10. 2. 2011, sklep VSK Cpg 288/2007 z dne 13. 12. 2007).

8. V tem kontekstu sodišče druge stopnje ugotavlja in pritrjuje pritožbi, da predloga, ki ju skupščina ni izglasovala, zato je o njih odločalo sodišče, nista oblikovana tako, da bi bili določno označeni postopki in posli, ki naj jih posebni revizor preveri. Nasprotni zaključki sodišča prve stopnje na strani 7 (zadnji odstavek) in strani 8 (prvi odstavek) so zmotni.

9. Predlagatelj M. d.d. je najprej predlagal, da se pregledajo vsi posli, ki jih je nasprotni udeleženec sklepal v zadnjih petih letih pred sklicem skupščine delničarjev z družbo K.C. d.d. - v stečaju (takšen predlog je podal tudi na skupščini nasprotnega udeleženca 7. 7. 2016), kasneje pa je svoj predlog razširil in predlagal, da se za navedeno obdobje pregledajo vsi posli, ki jih je nasprotni udeleženec sklepal z družbo P.P. d.o.o. ali katerokoli drugo družbo, v kateri sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta ali člani uprave družbe nasprotnega udeleženca (K.C. d.d. - v stečaju in M.G. d.o.o.).

10. Iz navedenega izhaja, da je vprašljiva že identičnost predloga, predvsem glede poslov in postopkov revidiranja, ki zagotavlja delničarjem, da o tem vprašanju primarno odločajo. Če pa to zanemarimo, pa velja poudariti, da ne more biti prepuščeno revizorju, da po (lastni) presoji revidira postopke in posle nasprotnega udeleženca z navedenimi družbami. Pravzaprav revizije ne more opraviti, saj ne ve, kateri posamezni posli in postopki med navedenimi družbami so predmet revidiranja.

11. Enako velja za predlog D. d.d., ki je na skupščini dne 7. 7. 2016 predlagal, da se za obdobje petih let pred sklicem skupščine pregledajo vsi posli, ki jih je nasprotni udeleženec sklepal z družbo P.P. d.o.o. ali katerokoli drugo družbo, v kateri sodelujejo v eni od teh vlog člani nadzornega sveta ali člani uprave nasprotnega udeleženca s vprašanji revizorju, kaj naj še posebej preveri. Predlog, o katerem je odločalo sodišče, pa je še manj konkretiziral. V njem je navedel le, da naj se za obdobje petih let z vidika gospodarnosti in ekonomske utemeljenosti preverijo poslovne odločitve in pošteno, vestno ter skrbno ravnanje uprave in nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, s vprašanji revizorju, kaj naj posebej preveri. Posebej naj npr. preveri, ali je nasprotni udeleženec v konkurenčnem razmerju s P.P. d.o.o., ali med nasprotnim udeležencem in P.P. d.o.o. obstaja nasprotje interesov po 38.a členu ZGD-1. Iz vsebine vprašanj izhaja, da so splošna in se ne nanašajo na konkretne postopke in posle.

12. Ker predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZGD-1 nista opredelila poslov in postopkov (za konkretizacijo poslov ne zadošča dikcija, da se pregledajo vsi posli med določenimi družbami za obdobje petih let, ki naj bi bili predmet revidiranja), sodišče prve stopnje ni moglo presojati pogojev za imenovanje posebnega revizorja iz drugega odstavka citiranega člena. Presojo, ali predlagatelj v zadostni meri (na stopnji dvoma, kot zadnji stopnji materialne resnice, pri katerem so razlogi, ki so v prid obstoju določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi v prid neobstoju tega dejstva) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva družbe (nasprotnega udeleženca) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, namreč (lahko) opravi (le), če so posli in postopki ustrezno (datumsko - da je naveden vsaj okviren čas sklenitve poslov, in vsebinsko) definirani. Ker tega predlagatelja nista, storila, tudi njune trditve smeri izkazane domneve ne zadoščajo. Takšno je tudi stališče sodne prakse (sklep VSK Cpg 243/2010 z dne 10. 2. 2011, sklep VSK I Cpg 322/2007 z dne 16. 5. 2008, sklep VSL I Cpg 1385/2012 z dne 24. 1. 2013, sklep VSL I Cpg 536/2016 z dne 21. 6. 2016).

13. Glede na navedeno ni dvoma, da niso izpolnjeni pogoji za imenovanje posebnega revizorja iz 318. člena ZPP. Nasprotna presoja sodišča prve stopnje, da obstaja vzrok za domnevo o obstoju nepravilnosti, ki izhaja iz napačnega izhodišča, da sta predloga v zadostni meri konkretizirana (sodišče je nedosledno oba predloga, čeprav nista (popolnoma) identična, po vsebini obravnavalo kot enaka, določene razlike so le v postavljenih vprašanjih, izrek odločbe v točki II), je materialno pravno zmotna. Bistveno v zadevi je, da sodišče prve stopnje presoje iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1 ni moglo opraviti, pa čeprav sta predlagatelja določena dejstva v zvezi tem navedla, saj mora biti vzrok za domnevo o obstoju nepravilnosti izkazan v zvezi s posameznimi posli in postopki.

14. Kar zadeva možnost delničarjev, da pridejo do informacij v zvezi s posameznimi postopki in posli, pa velja opozoriti na pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, ki se nanaša na vse informacije o zadevah družbe, tudi na pravna in poslovna razmerja s povezanimi družbami, ki jih lahko delničar zahteva od uprave.

15. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu (točka II) spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). Z ostalimi pritožbenimi razlogi se ni posebej ukvarjalo, saj za sprejem materialno pravno pravilne odločitve niso bili odločilni (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Op. št. (1) : (1) Skupščina lahko z navadno večino glasov imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih poslov ter vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja poslovnega kapitala, v zadnjih petih letih. Za posebnega revizorja ne more biti imenovana osebe, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih petih letih.

(2) Če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000,00 EUR, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.