Jedro

Slabo finančno in siceršnje socialno stanje dolžnika ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Eksistenca dolžnika je varovana z določili o izvzetju določenih dolžnikovih predmetov in prejemkov od izvršbe oziroma z omejitvami izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžniku naložilo, naj v 8 dneh poravna upnici terjatev v višini ... SIT s pp, ki predstavlja neplačano naročnino za RTV sprejemnik za obdobje od februarja 1998 do julija 1998 ter hkrati dovolilo izvršbo za izterjavo navedenega zneska.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik, njegov ugovor pa je prvostopno sodišče ocenilo kot neutemeljen in ga zato na podlagi 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik v ugovoru navaja, da se sicer strinja z glavnico, vendar je v težki finančni krizi in se bojuje za preživetje. Predlaga, naj se mu omogoči, da dolg do upnika poravna v nekaj obrokih in nato dalje redno plačuje RTV naročnino. Glede stroškov postopka pa meni, da so previsoki.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikove navedbe o težkem finančnem stanju so navedbe socialne narave in jim zato sodišče ne more dati take pravne teže, kot to dolžnik pričakuje. Sodišče je dolžno odločiti o utemeljenosti upničinega zahtevka, pri tem pa mora ravnati po zakonu. Dolžnikov predlog, naj se mu omogoči poravnati zaostali dolg v nekaj obrokih, zato lahko upošteva le upnik in je zato lahko predmet sporazuma med upnikom in dolžnikom, ne more pa ga upoštevati sodišče. Varstvo dolžnika je v ZIZ konkretizirano s številnimi določbami o omejitvah in oprostitvah izvršbe, to je z določbo o izvzetju določenih predmetov in prejemkov dolžnika, pri čemer je na nekatere prejemke mogoče seči samo v omejenem obsegu. S takimi oprostitvami in omejitvami zakon varuje eksistenco dolžnika, iz dosedanjih spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi sodišče dovolilo izvršbo v nasprotju s takimi določili. Glede stroškov postopka pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so le-ti odmerjeni v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo, pri čemer znaša sodna taksa za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi po 3. odst. 2. tarifne številke in 2. odst. 1. tarifne številke skupaj ... SIT, stroški odvetnika za sestavo predloga po 21. tarifni številki in 13. tarifni številki ... SIT ter obvestilo stranki po 33. tarifni številki ... SIT, to je skupaj ... SIT.

Ker so bili torej tudi stroški izvršilnega postopka pravilno odmerjeni, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).