Jedro

Odstop dednega deleža je mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi, ko je odločalo o pozneje najdenem premoženju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj predstavlja dodatno zapuščino in da je dedinja SSZ umrla, njena dediča pa sta SZ in SBZ (I. točka). Na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju je dodatno zapuščino dodelilo SZ in SBZ vsakemu do 1/6 dodatne zapuščine, AJA in AK pa vsako do 1/3 dodatne zapuščine (2. točka).

2. Z izpodbijanim popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje dodatni sklep popravilo tako, da je popravilo zapis imena in naslova dedinje AJA. V ostalem je ostal dodatni sklep nespremenjen.

3. Zoper dodatni sklep o dedovanju in zoper popravni sklep se pritožuje AJA. Pritožuje se laično brez navedb pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da v dodatnem sklepu ni upoštevalo točke B pravnomočnega sklepa o dedovanju I D 4/86 z dne 18.2.1986. Tam je sodišče proglasilo za dedinje na podlagi zakonitega dedovanja po pokojni AB vse tri hčere. Obe dedinji SST in AK sta svoja dedna deleža odstopili AJA. S tem je dedovala celotno zapuščino. Predlaga, da se tudi dodatni sklep popravi tako, da se vknjiži lastninska pravica na 3/10 vložka 362 k.o. x. V pritožbi zoper sklep z dne 14.6.2011 pa pritožnica navaja, da sodišče v dodatnem sklepu še vedno ni upoštevalo sklepa o dedovanju z dne 18.2.1986 in dejstva, da sta ji dedinji SSZ in AK svoja dedna deleža odstopili. Sodišče ni popravilo višine zapuščine po pokojni AB in sklep o višini pritožničinega deleža na vložku 362 k.o. R, ni pravilen.

4. Sodišče je drugopis pritožbe vročilo AK, SZ in SBZ (preostalim trem dedičem). SBZ je z vlogo z dne 15.7.2011 sodišču sporočil, da se ne strinja, da dodatno zapuščino po sklepu z dne 7.7.2010 deduje AJA. AK pa je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18.7.2011 sodišče obvestilo, da se ne strinja, da dodatno zapuščino deduje AJA.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o dodatno najdenem premoženju zapustnice AB. Podlaga za izdajo dodatnega sklepa je v določbi 221. člena Zakona o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/1976 in naslednji, v nadaljevanju ZD), po katerem v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada k zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Iz sklepa o dedovanju z dne 18.2.1986 izhaja, da so bile kot zakonite dedinje po pokojni BA proglašene zapustničine hčerke SSZ, AJA in AK, vsaka do 3/30 zapuščine in da sta dedinji SSZ in AK svoja dedna deleža odstopili AJA, ki je dedovala celotno zapuščino.

7. Odstop dednega deleža je mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi, ko je odločalo o pozneje najdenem premoženju (pravno mnenje objavljeno v poročilu VSS 2-3/70). Sodišče prve stopnje je torej skladno z določbo drugega odstavka 136. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o naknadno najdenem premoženju na podlagi pred tem izdanega sklepa o dedovanju, ne da bi pri tem upoštevalo, da sta dedinji SSZ in AK svoja dedna deleža odstopila AJA. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče naknadno najdeno zapuščino razdelilo med dediče po zakonitih deležih (dediča ZS in ZSB vsak do 1/6 dodatne zapuščine, zapustničini hčerki AJ in AKA pa vsaki do 1/3 dodatne zapuščine).

8. V odgovoru na pritožbo sta dediča AKA in SBZ z vlogo nasprotovala temu, da bi celotno dediščino (kasneje najdeno premoženje) dedovala tožnica.

9. Pritožbeno sodišče je zato in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP).