Up-93/99

29. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z. na seji senata dne 29. novembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 146/98 z dne 10. 12. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 122/97 z dne 5. 3. 1997 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. VI P 1294/93 z dne 27. 6. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bil zavrnjen pritožnikov zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe glede stanovanja. Z izpodbijanima sodbama Višjega in Vrhovnega sodišča sta bili pritožba in revizija zavrnjeni. Pritožnik je navedel, da je bilo v letu 1951 oziroma 1959 njegovi materi dodeljeno stanovanje, ki je bilo pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. v nadaljevanju: SZ) in Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. ZDen) v zasebni lasti. Na podlagi 155. člena SZ ji je bilo dodeljeno v najem nadomestno stanovanje, katerega odkup je pritožnik zahteval v pravdi, a ni uspel. Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišč, da nima pravice do odkupa, ker ne glede prvega ne glede drugega stanovanja na dan uveljavitve SZ ni obstajala dolžnost prodaje po 117. členu SZ. Prav tako se ne strinja s stališčem izpodbijanih sodb, da so bila predmet privatizacije na podlagi 111. do 114. člena SZ le stanovanja, na katerih so imeli uporabniki status imetnika stanovanje pravice na dan uveljavitve SZ. Meni, da so sodišča napačno razlagala enajsti odstavek 125. člena SZ, ko so zavzela stališče, da se določba nanaša le na stanovanja, ki so bila predmet denacionalizacije na podlagi ZDen, ne pa tudi na stanovanja, ki so bila prejšnjim lastnikom vrnjena v last že pred uveljavitvijo ZDen. Določbe SZ bi bilo treba razlagati ob upoštevanju namena privatizacije in med upravičence za odkup stanovanja zajeti vse, ki so v podobnem položaju. V nekaterih primerih naj bi Vrhovno sodišče s široko razlago določb SZ to že storilo (npr. v sodbah št. II Ips 517/95 in II Ips 581/95). Z izpodbijanimi sodbami naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje pristojnemu sodišču.

2.Pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki je na področju sodnih postopkov zagotovljena s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave), je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse ali pa je tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Izpodbijanim sodbam takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

3.Stališče sodišč, da so upravičenci do odkupa stanovanja le osebe, ki so bili imetniki stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ, temelji na izrecni določbi prvega odstavka 117. člena SZ, ki določa upravičence do odkupa. Tudi neupoštevanje 125. člena SZ je v pritožnikovem primeru utemeljeno. Ta določba na drugačen način ureja položaj tiste skupine oseb, ki so bile na dan uveljavitve SZ imetniki stanovanjske pravice v stanovanju, ki je predmet denacionalizacije. Le na imetnike stanovanjske pravice se izrecno nanaša tudi deveti odstavek 125. člena SZ, ki bi ga moralo sodišče po pritožnikovem mnenju uporabiti v njegovi zadevi. Prav tako iz SZ jasno izhaja namen zakonodajalca, da drugače uredi položaj oseb, ki so ob uveljavitvi SZ imeli pravico uporabe na stanovanjih v zasebni lasti. Po 155. členu SZ te osebe nimajo pravice do odkupa stanovanja, ampak pravico do dodelitve drugega primernega stanovanja. Gre za različne pravne položaje - v primerih, urejenih v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, je zakonodajalec uredil način preoblikovanja prejšnje družbene lastnine v zasebno lastnino; v 155. členu SZ je uredil položaj oseb, ki so uporabljale stanovanje v zasebni lasti.

4.Iz povedanega tudi izhaja, da ne more biti utemeljen očitek ki sicer ni jasno izražen, a je nanj mogoče sklepati o odstopu od ustaljene sodne prakse. V sodbah št. II Ips 517/95 z dne 26. 2. 1997 in II Ips 581/95 z dne 5. 3. 1997 je Vrhovno sodišče resda široko interpretiralo pojem uporabnika stanovanja, vendar pa je šlo v obeh primerih za stanovanje, ki je bilo ob uveljavitvi SZ v družbeni in ne v zasebni lastnini.

5.Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude