Jedro

Ker je prosilka zaprosila za BPP za postopek, za katerega v tej fazi in na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve, ni izkazano, da je sodni, (dodeljena je BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z odplačevanjem hipotekarnega kredita po odpustu obveznostu), prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred drugimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1420/2019 z dne 9. 10. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A. in ji odobrila redno BPP v zvezi z odplačevanjem kredita po odpustu obveznosti v obliki pravnega svetovanja od 26. 9. 2019 dalje (točka I izreka), v presežku za zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in za oprostitev stroškov sodnega postopka prošnjo kot neutemeljeno zavrnila (točka II izreka), določila rok prosilki za opravo svetovanja najkasneje do 31. 3. 2020 (točka III izreka) ter za izvajanje BPP določila odvetnika B.B. (točka IV izreka).

2. Tožena stranka je v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilke ugotovila, da prosilka prejema povprečno neto pokojnino v višini 735,84 EUR, kar ne presega z zakonom določenega premoženjskega cenzusa, zato izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Glede objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), tožena stranka ugotavlja, da prosilka zaproša za dodelitev BPP, saj mesečno odplačuje hipotekarni kredit v znesku 200,00 EUR, čeprav so ji bili vsi dolgovi odpisani zaradi osebnega stečaja in meni, da ji slednjega ni treba več plačevati. Ker trenutno ni v teku noben sodni postopek, v zvezi s katerim bi lahko prosilka uveljavljala sodno varstvo, je sodišče odobrilo BPP v obliki pravnega svetovanja in v skladu s petim odstavkom 24. člena ZBPP ni presojalo, ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP. Šele na podlagi pravnega mnenja odvetnika se bo lahko prosilka odločila, kako pristopiti k reševanju zadeve in vložitev katere tožbe bi bila smiselna in potrebna. Glede na opisano stanje zadeve je tako prosilki mogoče dodeliti le BPP v obliki pravnega svetovanja, kar je nenazadnje tudi v interesu varovanja prosilkinih pravnih koristi.

3. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Tožeča stranka se sklicuje na 1. in 7. člen ZBPP in zatrjuje, da glede na izrecno besedilo 7. člena ZBPP prosilki ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP, čemur pritrjuje upravno sodna praksa, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Iz navedb prosilke in priložene dokumentacije izhaja, da je bilo v zvezi z obveznostmi po sklenjeni posojilni pogodbi že pravnomočno odločeno s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Celju, št. St ... z dne 15. 10. 2017, s katerim so se odpustile obveznosti stečajni dolžnici, pri čemer ima odpust obveznosti učinek za terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 24. 4. 2015. S pravnomočnostjo navedenega sklepa je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo te terjatve. Kolikor je prosilka plačevala obveznosti po sklenjeni posojilni pogodbi kljub temu, da so ji bile te obveznosti odpuščene, glede na določilo drugega odstavka 409. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Če pa je prosilka plačevala obveznosti za terjatve, zapadle po datumu odpusta obveznosti, torej po 24. 4. 2015, pa je plačevala zapadle obveznosti po neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V nobenem izmed izpostavljenih dejanskih stanj (še) ni prišlo do kršitve prosilkinih pravic in zato prosilka (še) ne more uveljavljati sodnega varstva pravic, zato je njena zahteva dejansko preuranjena. Po mnenju tožeče stranke ne gre za situacijo, za katero bi bilo mogoče BPP dodeliti, ker je prosilka zaprosila za BPP za tolmačenje pravnomočne sodne odločbe, torej sklepa o odpustu obveznosti v zvezi s prevzetimi obveznostmi po sklenjeni posojilni pogodbi. Tožeča stranka meni, da v konkretnem primeru ne gre za preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve prosilke s pravnimi sredstvi, saj ne obstaja pravno vprašanje, glede katerega bi bila potrebna razjasnitev. Glede na navedeno kot tudi dejstvo, da (še) ni v teku sodni postopek, kot tudi ni v teku postopek izvensodnega poravnavanja sporov pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, je po prepričanju tožeče stranke prosilkina prošnja v tej fazi postopka neupravičena. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Prizadeta stranka odgovora na tožbo ni podala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Določba 7. člena istega zakona pa v prvem odstavku določa, da se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se BPP dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do BPP oziroma, če posameznik po pravilih o BPP do nje ni upravičen. V 26. členu ZBPP pa so navedene oblike BPP, ki se lahko dodelijo v isti zadevi in sicer: za pravno svetovanje, za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov postopka.

8. V obravnavani zadevi je bila prosilki dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z odplačevanjem kredita po odpustu obveznosti. Kot je razvidno iz prošnje za dodelitev BPP, je prosilka zadevo, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP, opredelila, da se glede na to, da so ji bili dolgovi odpisani zaradi osebnega stečaja, zanima, kako je z odplačevanjem hipotekarnega kredita. Pod opombami v prošnji za dodelitev BPP je pojasnila, da sedaj plačuje 200 EUR za hipotekarni kredit, pri čemer je mislila, da je to odpisano kot drugi dolgovi. Nadalje izhaja iz podatkov upravnega spisa, da je Okrožno sodišče v Celju izdalo sklep o odpustu obveznosti, št. St ... z dne 25. 10. 2017, za stečajno dolžnico, na podlagi katerega se odpustijo obveznosti stečajne dolžnice v učinku terjatev upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 24. 4. 2015, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz potrdila o pravnomočnosti, je ta sklep postal pravnomočen 10. 11. 2017. Prosilka mesečno odplačuje obveznosti, v zvezi s katerimi je podala prošnjo za dodelitev BPP, po Posojilni pogodbi in sporazumu o ustanovitvi hipoteke po 142. členu SPZ (Stvarnopravnega zakonika), sklenjeni pri notarju C.C. v obliki notarskega zapisa, št. SV-.../10 z dne 7. 6. 2010. 9. V skladu z zgoraj navedenimi določili ZBPP, je BPP mogoče odobriti le za potrebe sodnega postopka. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da navedeni sklep o odpustu obveznosti učinkuje za terjatve upnikov do prosilke, ki so nastale do 24. 4. 2015, vključno s terjatvijo iz predmetnega naslova. Določba drugega odstavka 409. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje pravne učinke odpusta obveznosti, določa, da v primeru, če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena (terjatve, za katero po 408. členu zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, odpust obveznosti pa učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno), nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Če je prosilka izpoljevala obveznosti za terjatve, zapadle po 24. 4. 2015, pa sodišče ugotavlja, da je plačevala zapadle obveznosti po neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V tem delu sodišče v celoti sledi navedbam tožeče stranke v tožbi.

10. Ker je torej prosilka zaprosila za BPP za postopek, za katerega v tej fazi in na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve, ni izkazano, da je sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred drugimi, zgoraj navedenimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP, zato je bila odločitev tožene stranke v konkretni zadevi, ko je prosilki dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja, nepravilna. Po presoji sodišča mora biti tudi za dodelitev BPP po petem odstavku 24. člena ZBPP izpolnjen temeljni pogoj za dodelitev BPP, ki je v tem, da je BPP dodeljena za namen uresničevanja pravice do sodnega varstva, v konkretnem primeru pred sodiščem splošne pristojnosti. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni preverjala, ali je izpolnjen ta pogoj (namen uresničevanja pravice do sodnega varstva) oziroma je celo sama zaključila, da trenutno ni v teku noben sodni postopek, v zvezi s tem pa tudi ni ugotavljala, na konkretno katero obdobje se nanaša prosilkino izpolnjevanje obveznosti iz zgoraj opredeljenega naslova.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku z upoštevanjem pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, na katerega je v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana, znova odločiti o prosilkini prošnji za dodelitev BPP.