Jedro

Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Predsednica razpravnega senata Okrožnega sodišča v Celju je s pritožbeno izpodbijanim sklepom, na podlagi določbe dvanajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kot nedovoljen zavrgla predlog obsojenega A. A. z dne 26. 10. 2022, v katerem je zaprosil, da bi izrečeno mu kazen zapora prestajal na odprtem ali polodprtem oddelku zavodov za prestajanje kazni zapora v Mariboru (Rogoza) ali v Celju.

2. Zoper odločitev prvega sodišča se je obsojeni pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ponovno prosi, da se mu omogoči prestajanje zaporne kazni v zgoraj navedenih odprtih oddelkih zavodov za prestajanje kazni zapora in kot razlog navaja slabo zdravstveno stanje partnerice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, si obsojenci sami ne morejo izbirati kraja prestajanja zaporne kazni. Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21). V zvezi z obsojenčevo željo, da bi kazen zapora prestajal na odprtem ali polodprtem oddelku, pa sodišče druge stopnje opozarja, da po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče lahko odredi, da obtoženec kazen zapora prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Podobno dikcijo ima tudi tretji odstavek 359. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Citirani določbi sodišču torej dovoljujeta, da v sodbi obtožencu odredi milejši režim prestajanja zaporne kazni, nikakor pa k takšni odločitvi sodišča ne zavezujeta. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 9. 2022, opr. št. III K 7481/2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 18. 11. 2022, opr. št. I Kp 7481/2022, tovrstni prošnji obsojenca ni bilo ugodeno. Ker pa v času odločanja o predmetni obsojenčevi prošnji obsodilna sodba še ni bila pravnomočna, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo, da je predmetna prošnja z dne 26. 10. 2022 še preuranjena (sodba je postala pravnomočna 21. 11. 2022, izvršljiva pa 23. 11. 2022). Obenem sodišče druge stopnje, na podlagi obvestila Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (v nadaljevanju ZPMZKZ Celje) z dne 8. 12. 2022 ugotavlja, da je obsojenec kazen v tem zavodu, na podlagi naloga za izvršitev kazni Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 12. 2022, opr. št. I IKZ 7481/2022, nastopil 8. 12. 2022. 5. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP, ni zaznal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijane odločitve pa niso ovrgle niti pritožbene navedbe.