Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
I.Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.
I.Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.
II.Toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
II.Toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 11. 2024 odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 5.666,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 11. 2024 odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 5.666,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2.S sklepom z dne 6. 1. 2025 je odločilo, da se zavrne predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
2.S sklepom z dne 6. 1. 2025 je odločilo, da se zavrne predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
3.Zoper sklepa se pritožuje toženka. V predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma podredno pritožbi zoper sklep z dne 27. 11. 2024 navaja, da sodišče prve stopnje v njem ni natančno opredelilo strank, tj. dedičev po pokojnem tožniku, ki jih bremeni obveznost povračila stroškov toženke, kar je nujno za uveljavljanje te obveznosti v izvršilnem postopku. Meni, da v sklepu zapisane obveznosti ni mogoče izvršiti, ker v njem niso (poimensko) navedeni dediči po tožniku in tako ni subjektivno določena. Sklicuje se na vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov ter nujnost natančne konkretizacije strank. Meni, da bo pristojno izvršilno sodišče njen predlog za izvršbo zavrglo. Predlaga opravo uradnih poizvedb, kdo so dediči po pokojnem tožniku, in nato ustrezno dopolnitev izpodbijanega sklepa z opredelitvijo stranke, ki jo bremeni obveznost povračila stroškov toženki. V primeru neizdaje dopolnilnega sklepa predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in ga spremeni tako, da sledi pritožbenim navedbam toženke, da bo izvršba mogoča. Priglaša stroške pritožbe.
3.Zoper sklepa se pritožuje toženka. V predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma podredno pritožbi zoper sklep z dne 27. 11. 2024 navaja, da sodišče prve stopnje v njem ni natančno opredelilo strank, tj. dedičev po pokojnem tožniku, ki jih bremeni obveznost povračila stroškov toženke, kar je nujno za uveljavljanje te obveznosti v izvršilnem postopku. Meni, da v sklepu zapisane obveznosti ni mogoče izvršiti, ker v njem niso (poimensko) navedeni dediči po tožniku in tako ni subjektivno določena. Sklicuje se na vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov ter nujnost natančne konkretizacije strank. Meni, da bo pristojno izvršilno sodišče njen predlog za izvršbo zavrglo. Predlaga opravo uradnih poizvedb, kdo so dediči po pokojnem tožniku, in nato ustrezno dopolnitev izpodbijanega sklepa z opredelitvijo stranke, ki jo bremeni obveznost povračila stroškov toženki. V primeru neizdaje dopolnilnega sklepa predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in ga spremeni tako, da sledi pritožbenim navedbam toženke, da bo izvršba mogoča. Priglaša stroške pritožbe.
4.V pritožbi zoper sklep z dne 6. 1. 2025, ki jo vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov, toženka predlaga spremembo sklepa tako, da se subjektivno opredeli stranke, ki jih bremeni obveznost po sklepu z dne 27. 11. 2024, oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na napačen pravni pouk glede naslova, kamor je treba vložiti pritožbo. Opisuje predhodni postopek in vztraja, da sodišče prve stopnje zmotno ni opredelilo strank oziroma dedičev po pokojnem tožniku, ki jih bremeni obveznost povračila stroškov toženki, kar je nujno za izvršilni postopek. Ponavlja trditve iz pritožbe zoper sklep z dne 27. 11. 2024. Navaja, da je protispisna ugotovitev, da pooblastila dediči tožnika niso preklicali, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdo so dediči po pokojnem tožniku. Priglaša stroške pritožbe.
4.V pritožbi zoper sklep z dne 6. 1. 2025, ki jo vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov, toženka predlaga spremembo sklepa tako, da se subjektivno opredeli stranke, ki jih bremeni obveznost po sklepu z dne 27. 11. 2024, oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na napačen pravni pouk glede naslova, kamor je treba vložiti pritožbo. Opisuje predhodni postopek in vztraja, da sodišče prve stopnje zmotno ni opredelilo strank oziroma dedičev po pokojnem tožniku, ki jih bremeni obveznost povračila stroškov toženki, kar je nujno za izvršilni postopek. Ponavlja trditve iz pritožbe zoper sklep z dne 27. 11. 2024. Navaja, da je protispisna ugotovitev, da pooblastila dediči tožnika niso preklicali, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdo so dediči po pokojnem tožniku. Priglaša stroške pritožbe.
5.Pritožbi nista utemeljeni.
5.Pritožbi nista utemeljeni.
6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.
6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.
7.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo in sklepom z dne 20. 5. 2024 delno zavrnilo tožbeni zahtevek, v preostalem delu pa tožbo zavrglo ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženki povrniti s posebnim sklepom odmerjene stroške postopka. Tožnik je po izdaji sodbe umrl. Sodba je 16. 10. 2024 postala pravnomočna s sklepom pritožbenega sodišča št. Pdp 411/2024. S sklepom z dne 27. 11. 2024 je po višini odmerjene stroške postopka toženke naložilo v plačilo tožeči stranki, ki jo je v uvodu sklepa opredelilo opisno: "dediči po pokojnem A. A.".
7.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo in sklepom z dne 20. 5. 2024 delno zavrnilo tožbeni zahtevek, v preostalem delu pa tožbo zavrglo ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženki povrniti s posebnim sklepom odmerjene stroške postopka. Tožnik je po izdaji sodbe umrl. Sodba je 16. 10. 2024 postala pravnomočna s sklepom pritožbenega sodišča št. Pdp 411/2024. S sklepom z dne 27. 11. 2024 je po višini odmerjene stroške postopka toženke naložilo v plačilo tožeči stranki, ki jo je v uvodu sklepa opredelilo opisno: "dediči po pokojnem A. A.".
8.Toženka neutemeljeno uveljavlja, da je sklep zaradi take opredelitve stranke nepravilen. S smrtjo fizične osebe njena sposobnost biti stranka postopka preneha, vendar procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha. Spor naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je torej pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani (prim. sodbo VSRS II Ips 312/2016). Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Očitek o protispisnosti ugotovitve, da dediči po pokojnem tožniku niso preklicali pooblastila tožnikovemu pooblaščencu, ni utemeljen, saj takega preklica sodišče prve stopnje dejansko ni prejelo. Zmotno pa je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
8.Toženka neutemeljeno uveljavlja, da je sklep zaradi take opredelitve stranke nepravilen. S smrtjo fizične osebe njena sposobnost biti stranka postopka preneha, vendar procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha. Spor naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je torej pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani (prim. sodbo VSRS II Ips 312/2016). Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Očitek o protispisnosti ugotovitve, da dediči po pokojnem tožniku niso preklicali pooblastila tožnikovemu pooblaščencu, ni utemeljen, saj takega preklica sodišče prve stopnje dejansko ni prejelo. Zmotno pa je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
9.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sklep o obveznosti povračila stroškov neizvršljiv zaradi izostanka poimenskega navajanja dedičev po pokojnem tožniku. Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V prvem odstavku 24. člena ZIZ pa je določeno, da izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik. Navedeno pomeni, da toženka lahko predlaga izvršbo na podlagi izpodbijanega sklepa zoper dediče umrlega tožnika s predložitvijo sklepa o dedovanju, iz katerega bo izhajalo, kdo poimensko so univerzalni pravni nasledniki tožnika.
9.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sklep o obveznosti povračila stroškov neizvršljiv zaradi izostanka poimenskega navajanja dedičev po pokojnem tožniku. Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V prvem odstavku 24. člena ZIZ pa je določeno, da izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik. Navedeno pomeni, da toženka lahko predlaga izvršbo na podlagi izpodbijanega sklepa zoper dediče umrlega tožnika s predložitvijo sklepa o dedovanju, iz katerega bo izhajalo, kdo poimensko so univerzalni pravni nasledniki tožnika.
10.Glede na navedeno je treba zavrniti tudi pritožbo toženke zoper sklep z dne 6. 1. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v povezavi s sklepom z dne 27. 11. 2024. Ker je sodišče prve stopnje v tem enako kot v sodbi pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
10.Glede na navedeno je treba zavrniti tudi pritožbo toženke zoper sklep z dne 6. 1. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v povezavi s sklepom z dne 27. 11. 2024. Ker je sodišče prve stopnje v tem enako kot v sodbi pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
11.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.
11.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.
12.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
12.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
13.Toženka s pritožbama ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka.
13.Toženka s pritožbama ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka.