Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe). Ker torej odvetnik reviziji ni priložil novega pooblastila, je po presoji Vrhovnega sodišča treba revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat Vrhovnega sodišča) v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
Revizija se zavrže.
Zoper izpodbijano sodbo je tožnik po odvetniku dne 22. 12. 2008 vložil revizijo. Reviziji pooblastilo ni priloženo.
Revizija ni dovoljena.
Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08, 111/08 – odločba US in 121/08 – sklep US). Ta pa v drugem odstavku 95. člena določa, da mora odvetnik za vložitev revizije predložiti novo pooblastilo. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje, zato zanjo veljata tudi določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba drugega odstavka 95. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi je revizijo vložil odvetnik, ki pa reviziji ni priložil novega pooblastila, temveč se v reviziji sklicuje na pooblastilo v spisu, ki se nanaša na vložitev tožbe v upravnem sporu in je datirano dne 9. 7. 2008. Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe).
Ker torej odvetnik reviziji ni priložil novega pooblastila, je po presoji Vrhovnega sodišča treba revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1 (ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima). Vrhovno sodišče glede na določbo drugega odstavka 108. člena ZPP odvetnika ni pozivalo k predložitvi novega pooblastila za vložitev revizije, temveč je revizijo kot nedovoljeno zavrglo.