Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
15. 4. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 431/03 z dne 30. 5. 2003 se ne sprejme.
Pritožnica navaja, da je na njen predlog za prisilno izterjavo carinskega dolga v višini 31.320 SIT s pripadki sodišče prve stopnje najprej izdalo sklep o izvršbi, nato pa se je izreklo za stvarno in absolutno nepristojno, izdani sklep razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Zaradi spremenjene zakonodaje naj bi bil namreč za izvršbo na premičninah pristojen upravni organ.
Pritožbo zoper odločitev nižjega sodišča je Višje sodišče zavrnilo. Ker naj bi bilo s tem odločeno drugače kot sicer odločajo sodišča v podobnih primerih oziroma naj bi bila odločitev samovoljna in arbitrarna, saj naj bi bila rezultat očitno napačne uporabe ali razlage materialnega prava, zatrjuje pritožnica v ustavni pritožbi kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V utemeljitev zatrjevanega prilaga nekatere sodne odločbe višjih sodišč.
V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice in temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. Ker gre v obravnavani zadevi za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja, Ustavno sodišče ustave pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Spor se nanaša na plačilo 31.320 SIT (obveznost iz naslova zamudnih obresti na zgornjo ugotovitev ne vpliva), katere lahko pritožnica poleg tega tudi izterja po upravni poti. Glede na to ne gre za zadevo, ki bi za pritožnico lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena.
Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Zato se Ustavnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je A. A. upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno.
Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger