Jedro

V kolikor policisti ugotovijo, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko opravijo potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled plastične vrečke, ki se je nahajala v vozilu in je imela zavezane ročaje, ne pomeni takšnega posega v zasebno sfero, da bi bilo potrebne uporabiti določila ZKP o hišni in osebni preiskavi.

Izrek

Pritožbi pomočnice okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obtožena R. B. in J. M. iz razlogov po 3. točki 358. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo očitkov obtožbe, da sta storila kaznivi dejanji prikrivanja po 3. in 1. odst. 221. čl. KZ v zvezi s čl. 25 in 22 KZ in po 1. odst. 221. čl. KZ. Stroške postopka kot tudi potrebne izdatke obeh obtoženih in potrebne izdatke in nagrado zagovornika naložilo v breme proračuna. Oškodovance pa je napotilo s svojimi premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo.

Zoper takšno sodbo se je pritožila pomočnica okrožne državne tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki 370. čl. v zvezi s 1. in 2. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po 3. točki 370. čl. ZKP v zvezi s 1. odst. 373. čl. ZKP in predlagala, naj pritožbeno sodišče sklepa o izločitvi (z dne 4.10.2005 in 23.3.2006) razveljavi in napadeno sodbo spremeni tako, da oba obtoženca spozna za krivega po obtožnem predlogu.

Višji državni tožilec J. Š. pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS je v svojem pisnem predlogu predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica v svoji pritožbi izpodbija sklepa, ki ju je sodišče prve stopnje sprejelo 4.10.2005 in 23.3.2005 in z njima iz spisa izločilo zasežene predmete po seznamu zaseženih predmetov št. 10/2002 in besedila zapisnikov in druge dokaze, na katere se po mnenju sodišča prve stopnje v skladu s 4. odst. 340. čl. ZKP sodna odločba ne sme opirati. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila Zakona o kazenskem postopku (2. odst. 148. čl. ZKP). Zatrjuje, da so bili zaseženi predmeti pridobljeno zakonito. V nadaljevanju pa izpodbija zmotno in napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker sodišče ni upoštevalo dokazov, ki jih je izločilo in pa dokazov, ki so bili izločeni na podlagi izločenih dokazov.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sprejelo razlago, da 2. odst. 148. čl. ZKP dovoljuje policiji, da opravi le vizualen pregled prevoznega sredstva izključila pa odpiranje in preiskovanje prtljage, ter, da je bila bela plastična vrečka, ki je bila z ročaji večkrat zavezana in so bili v vrečki v toaletni papir zaviti razni predmeti, osebna prtljaga. Zato je pomenilo odpiranje te vrečke poseg v zasebnost in bi za odpiranje te vrečke potrebovali policisti pisno odredbo sodnika, saj se za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev uporabljajo določbe člena Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na hišno in osebno preiskavo (13. odst. 215. čl. ZKP). Takšna razlaga sodišča prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje neustrezna. Sodišče prve stopnje je lahko na podlagi izpovedi priče M. Š., ki je kot pooblaščena uradna oseba sodeloval pri zasegu predmetov, ki so bili kasneje izločeni (list. št. 10) zaključilo, da so imeli policisti razloge, da so oba obdolženca sumili, da sta storila kaznivo dejanje. Ta sum je bil izkazan z ravnanjem voznika avtomobila, obtoženega R. B., ki je vozilo sunkovito obrnil malo pred krajem, kjer se nahajalo ukradeno vozilo, in z ravnanjem obtoženega J. M., ki naj bi po opisu ustrezal vozniku ukradenega vozila (po glavi naj bi bil obrit), ki je iz vozila, v katerem so kasneje zasegli policisti razne predmete, odnesel vrečko, v kateri je bilo kasneje najdena CB postaja in jo skril za drevo. Takšno ravnanje obeh obdolženih je pri policistih dejansko potrdilo utemeljenost suma, da sta neposredno povezana z voznikom vozila, ki je bilo ukradeno, in so zato imeli pooblastilo v 2. odst. 142. čl. ZKP, da opravijo potreben pregled prevoznih sredstev in tudi prtljage. Z vizualnim pregledom vozila so za sedeži na tleh vozila zaznali belo polivinilasto vrečko za katero so utemeljeno lahko sklepali, da ne gre za prtljago potnikov (pred tem je obdolženi J. M. iz vozila odnesel podobno vrečko in je skril za drevo) ampak gre lahko za predmet kaznivega dejanja, saj ni kazalo, da bi obdolženca bila na potovanju ter bi pomenil pregled te vrečke poseg v pričakovano in zagotovljeno intimnost. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sklep o izločitvi zaseženih predmetov in posledici tega tudi drugih dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi teh zaseženih predmetov neutemeljen. Gre za zakonito pridobljene dokaze.

Glede na dejstvo, da so bili zaseženi predmeti kot tudi dokazi pridobljeni na podlagi tako zaseženih predmetov neupravičeno izločeni pa pritožnica upravičeno uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede očitanih kaznivih dejanj, Sodišče bi pri oceni dokazov moralo upoštevati tudi predmete, ki oba obdolženca povezujejo z ukradenim vozilom, ter je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem dokaznem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati vse izločene dokaze, kot tudi dejstvo, da sta obdolženca pred prijetjem imela pri sebi CB postajo za katero se je izkazalo, da je naravnana na policijske frekvence, pribaviti bo moralo izpiske telefonskih klicev za vse tri telefone, ki so bili najdeni v vozilu, kjer sta se nahajala obdolženca in sicer za čas 31.12.2001 ko je bilo vozilo ukradeno pa do prijetja obeh obdolžencev in izvesti tudi dosedaj izvedene dokaze ter vse dokaze oceniti in na podlagi njih sprejeti ustrezne zaključke.