Jedro

Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo sklep o izvršbi v delu zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak: 000, 001, 002 in 003, kolikor je dovoljena zaznamba izvršbe v vrstnem redu predznamovane hipoteke po sklepu o zavarovanju s predhodno odredbo, opr. št. Z 58/2012 z dne 13. 3. 2012, razveljavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, upnik pa je pridobil zastavno pravico na nepremičninah v vrstnem redu zaznambe sklepa o izvršbi In 1477/2013 z dne 4. 3. 2014. Odločilo je, da se v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak 000, 001, 002 in 003, izbriše zaznamba sklepa o izvršbi In 1477/2013 z dne 4. 3. 2014, kolikor se nanaša na vrstni red predznamovane hipoteke po sklepu o zavarovanju s predhodno odredbo, opr. št. Z 58/2012 z dne 13. 3. 2012 in se vpiše zastavna pravica v vrstnem redu zaznambe sklepa o izvršbi In 1477/2013 z dne 4. 3. 2014. V delu zaradi izterjave 158,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2013 do plačila in je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 123,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (2. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa pravočasno vlaga pritožbo dolžnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Primarno graja ugotovitev sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve upnika po sodbi št. XII Pg 2361/2012. Sklicuje se na svoje ugovorne navedbe, da sodba še ni postala izvršljiva, zaradi česar je terjatev upnika pretirana in preuranjena zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom. Sklicuje se na določbi 217. in 214. člena ZFPPIPP ter navaja, da je bila sodba izdana 5. 9. 2013, torej po potrditvi prisilne poravnave. Nasprotuje stališču sodišča o tem, da sodba ni izgubila veljavnosti izvršilnega naslova, saj gre za terjatev, ki je nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, poleg tega pa je sodišče v predmetnem sklepu ugotovilo, da terjatev ni zavarovana. Meni, da na navadne terjatve, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava učinkuje tako, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v celotnem znesku terjatve. Meni, da bi nasprotno stališče povzročilo oškodovanje ostalih navadnih upnikov, ki so svoje terjatve prav tako uveljavljali v pravdnih postopkih, v katerih sodišče, ko je odločalo o utemeljenosti njihovih terjatev, prav tako ni izrecno navedlo, da njihove terjatve zapadejo po pogojih potrjene prisilne poravnave, ker naj bi izvršljivost ugotavljalo sodišče v izvršilnem postopku. Meni, da bo zaradi stališča sodišča upnik prišel do poplačila v nasprotju z določbami ZFPPIPP in bo kršeno načelo enakega obravnavanja navadnih upnikov. Nadalje navaja, da navedba sodišča, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti obstoja ali višine obveznosti niti izpolnitvenega roka obveznosti iz izvršilnega naslova, ne drži popolnoma. Meni, da izvršilno sodišče namreč tudi v primeru, ki ga sodišče v obrazložitvi navaja, to je v primeru 215. člena ZFPPIPP, presodi, da na podlagi izvršilnega naslova dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležih, rokih in z obrestmi določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Navaja, da tudi v primeru, ko je terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom po potrditvi prisilne poravnave, izvršilno sodišče po principu 215. člena ZFPPIPP dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve pod pogoji prisilne poravnave, saj preko potrjene prisilne poravnave ne more iti. Sklepa, da je takšno stališče zavzelo tudi pravdno sodišče v postopku ugotavljanja obstoja terjatve, saj je z dejstvom potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom zaradi trditvene podlage strank razpolagalo, kar je razvidno iz uvoda sodbe. Navaja, da upnikova terjatev zapade v plačilo šele 3. 1. 2017 v višini 50 % terjatve po sodbi, pri čemer se terjatev ne obrestuje, kar pomeni, da upniku ne pripadajo niti zakonske zamudne obresti od glavnice 2.934,54 EUR od 19. 7. 2011 do plačila, temveč samo do dneva začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to je do 10. 5. 2012. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo - 214. člen ZFPPIPP. Meni, da je sodišče kršilo tudi postopkovna pravila, saj ni odločilo o vseh ugovornih razlogih. Trdi, da je v pravočasnem ugovoru podal trditve, ki se nanašajo na nezavarovanost terjatve upnika, zapadlost terjatve ter glede lastninske pravice tretjih. Pove, da je v dopolnitvi ugovora z nazivom urgenca z dne 16. 4. 2014 dolžnik navedel tudi nadaljnja dejstva, ki so nastala po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki jih tudi ponavlja. Podaja trditve o blokadi sredstev na računih dolžnika, za katere je izvedel šele po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Priglaša stroške sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika delno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava 14. 12. 2013, sklep o tem je postal pravnomočen 3. 1. 2013, sodba XII Pg 2361/12 z dne 5. 9. 2013 pa je bila postala pravnomočna in izvršljiva 5. 10. 2013. Ugotovitev, da je bil izvršilni naslov izdan po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom in da to pomeni, da v tem primeru predložena sodba ni izgubila veljavnosti izvršilnega naslova, je pravilna. V kolikor se odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče zoper insolventnega dolžnika, mora sodišče uporabiti 217. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP ter z odločbo (sodbo) ugotoviti obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naložiti plačilo terjatve v delu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Zavzemanje dolžnika, da bi sodba, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, s smiselno uporabo določbe 215. člena ZFPPIPP izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, ki presega prisilno poravnavo, je neutemeljeno, saj je bila sodna odločba - sodba št. VIII Pg 2361/2012 izdana po potrditvi prisilne poravnave, tako da bi dejstvo prisilne poravnave, v kolikor ta na izterjevano terjatev vpliva, moralo biti upoštevano v sodbi. Pritožbena navedba, da je bilo dejstvo potrditve prisilne poravnave sodišču v navedenem sodnem postopku znano, za odločitev v zadevi ni pravno pomembno, saj je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa je imel v navedenem sodnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev skladno z 217. členom ZFPPIPP.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da tudi v tem izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo vezano na izvršilni naslov glede obveznosti in roka za izpolnitev, je pravilno. Izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti. Dolžnikovo stališče, da bi sodišče moralo upoštevati 217. člen ZFPPIPP, pa pomeni prav presojo konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti navedene sodbe. Sodišče v izvršilnem postopku je tako vezano na izvršilni naslov tako glede prisojene višine terjatve kot tudi glede roka za plačilo. Pritožbene navedbe o nezapadlosti terjatve so posledično neutemeljene.

7. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo ugovora povzročilo oškodovanje ostalih navadnih upnikov, je nekonkretizirana. Ni namreč mogoče ugotoviti, ali gre potrditvah dolžnika za terjatve, o katerih je bilo odločeno v pravdnih postopkih po potrditvi prisilne poravnave, ali za terjatve, v zvezi s katerimi so bile sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, poleg tega v zvezi s temi trditvami dolžnik ni predložil nobenih dokazov. Glede na to se višje sodišče do teh trditev dalje ne opredeljuje.

8. V pritožbi dolžnik navaja tudi, da izvršilno sodišče v določenih primerih lahko presoja pravilnost obstoja ali višine obveznosti oziroma izpolnitvenega roka obveznosti iz izvršilnega naslova in se sklicuje na 215. člena ZFPPIPP. Taka trditev sicer drži, vendar pa, kot je bilo obrazloženo zgoraj, v predmetni zadevi sodna odločba ni bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato se določba 215. člena ZFPPIPP ne nanaša na predmetno zadevo in so pritožbene navedbe v tej smeri pravno nepomembne za odločitev o pritožbi. Ugibanje dolžnika, da je pravdno sodišče v postopku ugotavljanja obstoja terjatve štelo, da bo izvršilno sodišče upoštevaje 215. člen ZFPPIPP upoštevalo potrjeno prisilno poravnavo, je pravno nepomembno, dolžnik je namreč tisti, ki bi moral z uporabo pravnih sredstev doseči, da bi bila prisilna poravnava, v kolikor se nanaša na predmetno terjatev, upoštevana pri izdaji sodbe skladno z ZFPPIPP (217. člen ZFPPIPP).

9. Glede trditev o tem, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh ugovornih navedbah, višje sodišče ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen 19. 3. 2014, zato so navedbe v urgenci z dne 16. 4. 2014 prepozne - osemdnevni rok za ugovor se je namreč iztekel 27. 3. 2014. Sodišče prve stopnje je tako pravilno obravnavalo le navedbe iz ugovora in ne navedb iz vloge z nazivom urgenca. Iz pritožbenih navedb izhaja tudi, da so v navedeni urgenci podane trditve o dejstvih, ki so nastala po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, kar je še dodaten razlog, da sodišče prve teh trditev pravilno ni presojalo v okviru odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).