Jedro

Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za stransko intervencijo C, z obrazložitvijo, da niti po pozivu ni zatrjeval pravnega interesa za udeležbo v pravdi.

2. C .v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, uveljavlja pritožbeni razlog po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep in mu prizna položaj stranskega intervenienta. Sodišče očitno ni upoštevalo, da ima v postopku pooblaščenca, saj je pisanja vročalo neposredno. Intervenient pa je bil prepričan, da sodna pisanja sprejema tudi pooblaščenec, saj bi bilo sodišče glede na procesna pravila in sodno prakso to dolžno storiti. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP se pisanja vročajo pooblaščencu. Pooblastilo za zastopanje je bilo priloženo izjavi o vstopu v pravdo I P 479/2011, v kateri je prišlo do vložitve nasprotne tožbe, ki se vodi pod drugo opravilno številko, dejansko pa gre za nadaljevanje postopka. Glede na načelo ekonomičnosti in smotrnosti postopka je združitev nujna. Nasprotna tožba procesno ni samostojna, zmotno je stališče, da je enoten postopek dopusten le, če pride do združitve pravd. Pooblastilo, ki ga je intervenient dal odvetniški družbi v zadevi I P 479/2011, zadostuje tudi za veljavno zastopanje v zadevi z nasprotno tožbo, zato bi moralo sodišče pisanja vročati pooblaščencu. Ker jih ni, je bila intervenientu odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Sicer pa je bil že sklep, s katerim ga je sodišče pozvalo, naj dopolni oziroma popravi izjavo o vstopu v pravdo, neutemeljen, saj bi sodišče moralo upoštevati že podano izjavo o vstopu v pravdo in zahtevo za priznanje položaja intervenienta.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravilno je stališče pritožbe, da nasprotna tožba procesno ni samostojna tožba, vsaj praviloma ne. Skladno s 183. členom ZPP se nasprotna tožba lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), skladno s 300. členom ZPP praviloma združijo v skupno obravnavanje (prim. sklepa VSL I Cp 3525/2011 in III Cp 1231/2009). Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.

5. V postopku po tožbi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine parc. št. 322/14 k.o. X, ID 000, ki jo je vložila v tej zadevi tožena stranka in se vodi pod opr. št. I P 479/2011, je v tej zadevi tožeča stranka vložila nasprotno tožbo, s katero vtožuje priznanje lastninske pravice na navedeni nepremičnini. Vprašanje lastništva nepremičnine je predhodno vprašanje za razsojo o tožbenem zahtevku po tožbi. Obe pravdni stranki namreč zatrjujeta, da sta lastnici predmetne nepremičnine. Glede na vsebinsko prepletenost obeh zadev, ob pravilni uporabi 300. člena ZPP, ni utemeljenega razloga, da prvo sodišče zahtevka po tožbi in nasprotni tožbi ne obravnava v enem postopku. Prav zaradi skupnega obravnavanja obeh zadev je predsednica sodišča dne 21.11.2012 odredila predodelitev te zadeve (nasprotna tožba), skladno s 165. členom Sodnega reda sodnici, kateri je bila skladno s pravili Sodnega reda že prej dodeljena zadeva po tožbi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (odredba se nahaja v obeh spisih). Sodišče bi moralo postopka združiti in tako tožbo kot nasprotno tožbo obravnavati v zadevi I P 479/2012. Sodnica, kateri je bila zadeva P 300/2012 (nasprotna tožba) predodeljena zaradi združitve z zadevo I P 479/2012, pa še naprej zadevi obravnava ločeno. Po predodelitvi te zadeve se opravljajo procesna dejanja le v tej, kasneje pripadli zadevi. Glede na vrstni red pripada na sodišče bi se prej obravnavala zadeva po tožbi. Vendar je potrebno prej rešiti predhodno vprašanje lastništva sporne nepremičnine, kar je predmet obravnavanja po nasprotni tožbi. Tudi to jasno pokaže, da bi moralo sodišč zadevi obravnavati skupaj. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče zadevi obravnavati v istem postopku.

6. V postopku, ki se vodi pod opr. št. I P 479/2011, je sodišče pritožnici že dovolilo priglašeno stransko intervencijo. Za zastopanje je pooblastila odvetniško družbo. Intervenienta mora sodišče o poteku postopka obveščati enako kot pravdni stranki (gl. Komentar dr. L. Udeta k 201. členu ZPP v Pravni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdali Založba Uradni list RS in GV Založba, leta 2006, stran 274). To pomeni, da mora sodna pisanja za stranskega intervenienta vročati odvetniški družbi, kateto je pooblastil (137. člen ZPP).

7. Ker zadev ni združilo v skupno obravnavanje, je prvo sodišče kršilo 300. člen ZPP, posledično pa tudi 137. člen ZPP. Kršitvi sta lahko vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj sodišče ni upoštevalo vseh za odločitev o priglašeni stranski intervenciji relevantnih dejstev. Odločitev o zavrnitvi stranske intervencije, ker da interes zanjo niti zatrjevan ni bil, je napačna. Na vse to pritožba utemeljeno opozarja. Podana je vsebinsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje upošteva procesno gradivo iz obeh spisov ter določila ZPP o vročanju preko pooblaščencev.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.