U-I-61/04

4. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž. na seji dne 4. marca 2004 sklenilo:

1. Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve človekovih pravic v postopku odločanja o osebnih stikih, ki teče pred Centrom za socialno delo Maribor, se zavrže.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 88. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 41/99, 26/01 in 2/04) v delu, v katerem se nanaša na pristojnost iz prvega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 64/01), se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper "sklep o zavrnitvi ugovora glede stvarne pristojnosti v postopku pred Centrom za socialno delo Maribor". Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi kršitve človekovih pravic v postopku odločanja o osebnih stikih, ki teče pred Centrom za socialno delo Maribor. Iz vsebine navedb, s katerimi pritožnik utemeljuje zatrjevane kršitve človekovih pravic, je mogoče razbrati, da nasprotuje temu, da v primeru, ko starši živijo ločeno, o stikih otroka s starši še vedno odločajo centri za socialno delo. Po mnenju pritožnika je s tem kršena pravica do dostopa do sodišča, saj je ta omejen na podlagi diskriminatorne navezne okoliščine, tj. razveze ali razveljavitve zakonske zveze. Pritožnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-312/00 z dne 23. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 42/03 in OdlUS XII, 39). Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave, pa tudi kršitve 6., 8., 13., 14. in 17. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Zatrjuje pa tudi neskladje z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 - MEKUOP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev.

Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 88. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Iz vsebine njegovih navedb izhaja, da omenjeno zakonsko določbo izpodbija le v delu, v katerem se ta nanaša na pristojnost iz prvega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

Pritožnik opozarja predvsem na pomanjkljivosti v zvezi z delom in sestavo strokovne komisije, katere mnenje mora center za socialno delo pridobiti, preden odloči o stikih otroka s starši. Zatrjuje, da niti ZSV niti noben drug zakon ne določa, kdo je lahko imenovan v strokovno komisijo, prav tako tudi ne predpisuje pogojev glede izobrazbe in delovnih izkušenj s področja socialnega varstva, ki bi jih morali izpolnjevati člani strokovne komisije. Takšna ureditev po mnenju pritožnika ne zagotavlja strokovnosti, ki naj bi se zahtevala od oseb oziroma organa, ki daje strokovno (izvedensko) mnenje v postopku odločanja o stikih otroka s starši. Tako v postopkih, vodenih na podlagi prvega odstavka 106. člena ZZZDR, dajejo mnenje različno usposobljene strokovne komisije, s tem pa po mnenju pritožnika ni zagotovljeno varstvo pravic prizadetih strank v postopku. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 22., 34., 53., 54. in 56. člena Ustave. Ustavnemu sodišču tudi predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane zakonske določbe.

B.

Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice, pa lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Ustavno sodišče je glede na ureditev upravnega spora po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) sprejelo stališče, da upravnega spora ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo in razloge zanj obrazložilo že v sklepu št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000 (Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126).

V obravnavani zadevi je pritožnik vložil ustavno pritožbo zoper ravnanje Centra za socialno delo Maribor v postopku odločanja o osebnih stikih z mladoletno hčerko. Ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje organa (v konkretnem primeru Centra za socialno delo) ni mogoča. O zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah ZUS je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo. Ker v obravnavanem primeru procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

Izpodbijani 88. člen ZSV določa, da si morajo centri za socialno delo, kadar odločajo v upravnih stvareh o pravicah in koristih otrok po 105., 106., 114., 120. in 121. členu ZZZDR, v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-312/00 pojasnilo, da je z razveljavitvijo prvega odstavka 106. člena (in četrtega odstavka 114. člena) ZZZDR postala neuporabna tudi določba 88. člena ZSV v delu, ki se nanaša na delo in sestavo strokovne komisije. Ustavno sodišče zato njene ustavnosti tedaj ni presojalo. Določbo prvega odstavka 106. člena ZZZDR je Ustavno sodišče razveljavilo z odložnim rokom, saj je ocenilo, da obstajajo ustavnopravni razlogi, zaradi katerih je treba dopustiti, da ta zakonska določba (čeprav je protiustavna) do izteka odložnega roka oziroma do uveljavitve nove zakonske ureditve še velja. Enaki razlogi, s katerimi je Ustavno sodišče utemeljilo nadaljnjo uporabo prvega odstavka 106. člena ZZZDR do izteka odložnega roka, utemeljujejo tudi nadaljnjo uporabo določbe 88. člena ZSV v delu, v katerem se nanaša na pristojnost iz prvega odstavka 106. člena ZZZDR. Pri tem velja opozoriti, da je zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 2/04 - ZPP-B) in z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04 - ZZZDR-C; spremenjene zakonske določbe bodo začele veljati dne 1. 5. 2004) pristojnost za odločanje v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami že prenesel na sodišča. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić