Jedro

Naloga sodišča, da v okviru materialno procesnega vodstva vzpodbudi stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva, da ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, ne pomeni dolžnosti sodišča, da samoiniciativno pregleduje dokazne listine in ugotavlja, ali vsebujejo vse podatke, ki bi jih glede na njihovo naravo ali trditve strank morale vsebovati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 285,60 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 76788/2015 z dne 26. 6. 2015 in zavrnilo tožbeni zahtevek (I). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 511,90 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II).

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je upravnik večstanovanjskih stavb na naslovih X in Y, ki je v imenu in za račune etažnih lastnikov sklenila s tožečo stranko pogodbo za mesečno vzdrževanje in skrbništvo dvigal v objektih, ki jih upravlja tožena stranka. V postopku na prvi stopnji je bilo sporno, ali je tožena stranka tožeči stranki, ki ji niso bile plačane storitve, ki jih je v skladu s pogodbo izvajala, posredovala podatke o etažnih lastnikih, ki niso plačali svojega dela obveznosti, kot to določa 2. odstavek 71. člena Stanovanjskega zakonika (Uradni list št. SZ-1). Na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka tožeči stranki posredovala podatke o neplačnikih, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

5. Pritožba sodišču prve stopnje očita napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker da sodišče seznamov neplačnikov, ki jih je v spis vložila tožena stranka, sploh ni pregledalo. Če bi jih, bi ugotovilo, da na seznamih ni točnega presečnega datuma, na katerega se stanje dolga nanaša, da niso navedeni vsi vtoževani računi, tisti ki so, pa se ne skladajo s tožbenim zahtevkom, poleg tega se seznami, ki jih je v spis vložila tožena stranka, nanašajo zgolj na stavbe na Y, ne pa tudi na objekte na naslovu P., kar vse je sodišče popolnoma spregledalo.

6. Pritožba prezre, da v pravdnem postopku velja razpravno in ne preiskovalno načelo. To pomeni, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Vsaka stranka se mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo izjaviti tudi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Naloga sodišča (285. člen ZPP), da v okviru materialno procesnega vodstva vzpodbudi stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva, da ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, ne pomeni dolžnosti sodišča, da samoiniciativno pregleduje dokazne listine in ugotavlja, ali vsebujejo vse podatke, ki bi jih glede na njihovo naravo ali trditve strank morale vsebovati. Na pomanjkljivosti trditev in dokazov o določenem dejstvu so torej dolžne v prvi vrsti opozoriti stranke.

7. V obravnavanem primeru je tožena stranka sezname s podatki o etažnih lastnikih (B2, B4) posredovala sodišču s pripravljalno vlogo z dne 23. 11. 2015 (list. št. 49). Navedeni seznami sicer vsebujejo tako presečni dan, na katerega je izračunan znesek dolga, številko in znesek računa tožeče stranke, navedbo posameznega dolžnika in znesek dolga, ki odpade na posameznega dolžnika. Na prvi in drugi pogled ustrezajo in so tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem preverljivi. Navedeni seznami so bili toženi stranki vročeni dne 1. 12. 2015. Tožeča stranka je na prvem naroku za glavno obravnavo dne 25. 1. 2017 izjavila, "da so eventualna obvestila o neplačnikih neustrezna", in „da bi iz seznama neplačnikov morali izhajati vsi podatki, ki bi zadostovali tožeči stranki za neposredno uveljavljanje njenih zahtevkov zoper neplačnike“. Pravilen je bilo zato zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni pojasnila, kateri so tisti podatki, ki manjkajo in kaj bi po njenem obvestilo o neplačnikih moralo vsebovati. Pritožbene navedbe o tem, kaj v seznamih manjka, zato predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj pritožnik tudi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo.

8. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Odločilo je še, da nosi tožeča stranka sama svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti stroške odgovora na pritožbo toženi stranki, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini sestave pritožbe po odvetniški tarifi 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).