Jedro

Če pritožnik po izteku roka za pritožbo le-to dopolni zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je v pritožbi ni uveljavljal, sodišče dopolnitve ne zavrže kot prepozne, ker mora sodbo zaradi tega pritožbenega razloga preizkusiti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki skupno 814.288,70 SIT z zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške. V ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti pravdne stroške v višini 32.116,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka - očitno v delu, s katerim ni uspela - pravočasno pritožila zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala njeno razveljavitev. Navedla je, da se računi, ki so podlaga tožbenemu zahtevku, nanašajo na T. TOZD M., obračuni vtoževanih obresti pa na T. TOZD P. Tožeča stranka bi morala dokazati, da je tožena pravni naslednik navedenih TOZD-ov. Računi so bili poleg tega naslovljeni na napačen naslov. Po izteku pritožbenega roka je tožena stranka pritožbo dopolnila z navedbo, da bo tožeča stranka z morebitnim plačilom obveznosti neupravičeno obogatena zaradi tečajnih razlik med hrvaškim dinarjem in slovenskim tolarjem, saj tečaj na dan plačila ne bo 1 : 1. Pritožba (brez dopolnitve) je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstev, ki jih tožena stranka navaja v pritožbi, ni zatrjevala že v postopku na prvi stopnji, saj je sklepu o izvršbi ugovarjala iz povsem drugih razlogov. Zakaj teh dejstev ni navedla do konca glavne obravnave, pritožnica ni povedala. Zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati (1. odst. 496.a člena ZPP). Pritožba zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni utemeljena.

V okviru preizkusa sodbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) zaradi pravilne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje moralo preizkusiti tudi, ali je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožeči stranki tožbeni zahtevek v tolarjih (in zato ni zavrglo sicer prepozne dopolnitve pritožbe). Ugotovilo je, da je 8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije pomenil zakonsko konverzijo dinarskih zneskov v tolarske, zaradi česar je prvostopna sodba glede te odločitve materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče je - prav tako po preizkusu sodbe po uradni dolžnosti po 2. odst. 365. člena ZPP - ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Ker tako niso podani niti s pritožbo zatrjevani niti tisti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del prvostopne sodbe (368. člen ZPP).