Jedro

Postopek po ZPND ni postopek, v katerem bi sodišče celovito presojalo ogroženost otroka in njegovo (kratkoročno in dolgoročno) korist ter tehtalo pravice in interese udeležencev. Ta postopek niti z vsebinskega niti s postopkovnega vidika ne nudi jamstev, ki morajo biti udeležencem družinskega razmerja zagotovljena v okviru varovanja in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. Sklep, izdan v postopku po ZPND, zato ni odločba, s katero bi se lahko in smelo urediti, omejiti ali prepovedati stike med staršem in otrokom, zato tovrstne odločbe ne more nadomestiti, preprečiti ali vanjo poseči.

Varstvo otroka po ZPND in DZ je delno prekrivajoče se, v bistvenem pa dopolnjujoče varstvo.

Izrek

I.Pritožbama predlagateljice se ugodi in se stroškovna odločitev (IV. točka sklepa z dne 20. 5. 2025 in III. točka sklepa z dne 10. 9. 2025) spremeni tako, da se pravilno glasi:

1."1. Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni predlagateljici povrniti stroške postopka v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

2.Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške postopka predlagateljice v znesku 843,79 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Kranju SI56 0110 0637 0421 780 (sklic Bpp 001/2025), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II.Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 10. 9. 2025 se zavrne in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu (I. točka izreka) potrdi.

III.Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 238,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom z dne 20. 5. 2025 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu za čas 12 mesecev prepovedalo: zadrževati se v bližini stanovanja na naslovu A., na razdalji manj kot 200 m; približevati in zadrževati se v bližini Osnovne šole X na naslovu B., Klubu kajak kanu na naslovu C., in hiši na naslovu D., vse na razdalji manj kot 200 m; navezovati stike z mladoletnim E. na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, ter vzpostaviti vsakršno srečanje z E. (I. točka izreka). Za primer kršitve prepovedi je nasprotnemu udeležencu določilo denarno kazen v višini 1.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer ponovne kršitve sklepa (II. točka izreka). Odločilo je, da ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka) ter da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Predlagateljica je zoper IV. točko sklepa vložila pritožbo, nasprotni udeleženec pa je zoper sklep vložil ugovor.

3.Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 9. 2025 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 20. 5. 2025 (I. točka izreka). Odločilo je, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagateljici v roku 15 dni povrne stroške za odgovor na ugovor v znesku 298,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (III. točka izreka).

4.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zoper sklep vložila pritožbo, pri čemer nasprotni udeleženec izpodbija I. točko izreka, predlagateljica pa III. točko izreka.

5.Predmet pritožbenega postopka sta pritožbi predlagateljice zoper sklepa z dne 20. 5. 2025 in 10. 9. 2025 ter pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 10. 9. 2025.

6.Predlagateljica v pritožbi zoper sklep z dne 20. 5. 2025 navaja, da je sodišče nepravilno odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici povrniti stroške postopka, ker je s svojim predlogom v celoti uspela in ker je nasprotni udeleženec izključno sam z nasilnimi dejanji povzročil potrebo po uvedbi postopka.

7.V pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2025 predlagateljica navaja, da je sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo povrnitev stroškov odgovora na ugovor, medtem ko predlagateljici ni priznalo stroškov zastopanja na naroku 11. 7. 2025. Sodišče je v sklepu obrazložilo, da je lahko odločilo le o stroških ugovornega postopka, vendar iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj med te stroške ne uvršča tudi stroškov zastopanja na naroku.

8.Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice zoper sklep z dne 20. 5. 2025 odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

9.Nasprotni udeleženec v pritožbi dobesedno ponavlja navedbe iz ugovora zoper sklep o izreku ukrepov za preprečevanje nasilja v družini. Dodaja, da se do sina nikoli ni obnašal grobo ali nasilno, sin pri njem ni ogrožen. Nasprotni udeleženec v okviru svojih vzgojnih nalog sinu postavlja meje in ga želi vzgojiti v odgovorno osebo. Sporočilo sinu, da se obnaša kot debil, ne predstavlja psihičnega nasilja, temveč opozorilo na nesprejemljivo obnašanje in poziv k primernemu vedenju. Glede na to je absurdno pričakovanje sodišča, da bi se moral nasprotni udeleženec za svoje besede opravičiti. Neutemeljena je tudi ugotovitev o izbruhih jeze nasprotnega udeleženca in neprimernem izražanju o predlagateljici, kar naj bi sinu povzročalo strah in stisko. E. obnašanje do nasprotnega udeleženca je posledica stiske in strahu, ki mu ju povzroča predlagateljica. Nasprotni udeleženec želi sinu dobro in ga ne bi nikoli namerno poškodoval, je pa dolžan otroka zaščititi pred samouničevalnim in škodljivim ravnanjem. S stiskom roke ni mogoče povzročiti zvina zapestja. Odvzem telefona ni nasilje, temveč gre za izvajanje očetovih vzgojnih dolžnosti. Tudi zadržanje darila, ki ga je E. prejel od starih staršev, ne predstavlja nasilja. E. se nasprotnega udeleženca ni nikoli bal, saj za to ni imel nobenega razloga.

10.Pritožbi predlagateljici sta utemeljeni, pritožba nasprotnega udeleženca pa je neutemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

11.Udeleženca sta starša mladoletnega E., roj. ... 2014 (11 let).

12.Urejanje družinskega razmerja je bilo predmet dveh dolgotrajnih sodnih postopkov. V zadevi Okrožnega sodišča v Kranju IV P 39/2017 (prej IV P 426/2015) je bilo odločeno, da se E. zaupa v vzgojo in varstvo predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa ima stike. Nasprotni udeleženec je v letu 2019 začel nov postopek, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. II N 500/2019. Med postopkom so stiki med nasprotnim udeležencem in E. na podlagi začasnih odredb najprej potekali pod nadzorom, nato pa od 30. 7. 2021 vsako sredo po telefonu. Sodišče je s končnim sklepom z dne 18. 6. 2024 spremenilo predhodno ureditev stikov, tako da stiki prvi mesec po pravnomočnosti sklepa potekajo vsako drugo soboto med 10.00 in 15.00 uro, nato pa se nadaljnje tri mesece širijo do končnega obsega.

Še pred pravnomočnostjo meritornega sklepa je sodišče 26. 9. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je spremenilo predhodni začasni odredbi in odločilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in E. začasno potekajo vsako drugo soboto med 10.00 in 15.00 uro. Takšni stiki so se vzpostavili v oktobru 2024.

13.Predlagateljica je 10. 4. 2025 vložila predlog za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja nasprotnega udeleženca nad E. Predlog je utemeljevala s trditvami, da nasprotni udeleženec med izvajanjem stikov nad E. izvaja psihično in fizično nasilje ter sina zanemarja.

14.Namen sodnega postopka po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je zagotavljanje takojšnje, učinkovite in (praviloma) začasne zaščite žrtve nasilja. Zagotovitvi tega cilja so podrejena tako materialna kot procesna pravila. Predmet vsebinskega obravnavanja je tako osredotočen na ugotavljanje nasilja in potrebe po zaščitnih ukrepih, s postopkovnega vidika so uspešnemu zagotavljanju ciljev zakona namenjene zlasti določbe o nujni naravi postopkov, znižanem dokaznem standardu in možnosti izreka ukrepov brez predhodne izjave povzročitelja nasilja.

15.Razmerja med starši in otroki ureja Družinski zakonik (DZ), sodišče o njih odloča v postopkih za varstvo koristi otroka, predvidenih v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1). V teh zakonih je zakonsko sidrišče pravica do družinskega življenja, katere del je tudi pravica otroka do stikov z obema od staršev in pravica vsakega od staršev do stikov z otrokom.

16.Ustava pravico do družinskega življenja varuje zlasti v tretjem odstavku 53. člena, prvem odstavek 54. člena in 56. členu, procesne vidike te pravice pa v 22. in 23. členu. Pravica do družinskega življenja je varovana tudi v okviru 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (EKČP), katerega zahteve prav tako napolnjujejo vsebino navedenih določb Ustave.

17.8. člen EKČP od domačih sodišč zahteva, da ob odločanju o stikih vzpostavijo pravično ravnovesje med interesi otroka in interesi staršev, pri čemer morajo v postopku tehtanja posebno pozornost nameniti največji koristi otroka, ki lahko prevlada nad interesi staršev.

S procesnega vidika mora sodišče zagotoviti, da je postopek odločanja o stikih pošten in zagotavlja ustrezno spoštovanje interesov, varovanih z 8. členom EKČP. Staršem mora biti zagotovljena zadostna vključenost v postopek, upoštevan kot celota, ter ustrezno varstvo njihovih interesov; omogočeno jim mora biti, da v celoti predstavijo svoje stališče. Domača sodišča morajo ob odločanju o stikih opraviti poglobljeno presojo celotne družinske situacije in številnih dejavnikov, zlasti tistih dejanske, čustvene, psihološke, materialne in zdravstvene narave, ter opraviti uravnoteženo in razumno oceno upoštevnih interesov vsake osebe, ob stalnem prizadevanju ugotoviti, katera rešitev je za otroka najbolj primerna.

18.Kot izhaja iz zgornje predstavitve postopek po ZPND ni postopek, v katerem bi sodišče celovito presojalo ogroženost otroka in njegovo (kratkoročno in dolgoročno) korist ter tehtalo pravice in interese udeležencev. Ta postopek niti z vsebinskega niti s postopkovnega vidika ne nudi jamstev, ki morajo biti udeležencem družinskega razmerja zagotovljena v okviru varovanja in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. Sklep, izdan v postopku po ZPND, zato ni odločba, s katero bi se lahko in smelo urediti, omejiti ali prepovedati stike med staršem in otrokom, zato tovrstne odločbe ne more nadomestiti, preprečiti ali vanjo poseči.

Odločitve o stikih med otrokom in starši so pridržane postopkom za varstvo koristi otroka, katerih vsebinska in postopkovna zasnova omogoča tehtanje in pravično uravnoteženje pravic vseh udeležencev družinskega razmerja, vse z osrednjim ciljem - ugotoviti in zagotoviti največjo korist otroka.

19.Predstavljeno stališče ne pomeni, da smejo obtožbe o nasilju starša med stiki ostati spregledane. Nasprotno. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) v 31. členu pogodbenicam nalaga, da sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe: 1) da se pri določanju skrbništva in pravic do obiskov otrok upošteva pojavnost nasilja, zajetega v področju uporabe konvencije in 2) da zagotovijo, da uveljavljanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtev ali otrok. Tudi ESČP državam članicam v okviru 3. člena EKČP nalaga pozitivne obveznosti pri preprečevanju tveganja nasilja v družini. Ob sklicevanju na citirano določbo Istanbulske konvencije in na njegovi podlagi oblikovanih stališč skupine GREVIO zahteva, da domača sodišča v okviru in kot sestavni del postopkov o varstvu in vzgoji ter stikih upoštevajo navedbe o nasilju, samostojno in celovito ocenijo morebitno nevarnost nasilja ali zanemarjanja (tako za otroka kot za drugega od staršev) ter sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe.

20.Predstavljeno stališče tudi ne pomeni, da se varstvo otroka po ZPND in DZ izključujeta. Gre za delno prekrivajoče se,

v bistvenem pa dopolnjujoče varstvo. V vsakem konkretnem primeru je treba ugotoviti, kaj je vir ogroženosti otroka in kateri ukrepi so potrebni in primerni za njegovo zaščito. Če je otrok zaradi nasilja staršev ogrožen tako med izvajanji stikov kot izven njih, je lahko deležen hkratnega varstva po obeh pravnih podlagah.

21.Kako je do sedaj povedano pomembno v obravnavani zadevi?

22.Zdi se, da so tako sodišče prve stopnje kot udeleženca postopka izhajali iz predpostavke, da ukrepi prepovedi približevanja, navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj, ki so bili izrečeni na podlagi ZPND, hkrati pomenijo odločbo o (začasnem) odvzemu pravice do stikov po tretji alineji prvega odstavka 162. člena DZ oziroma 173. členu DZ. Prav tako se zdi, da je sodišče prve stopnje ukrepe po ZPND izreklo na podlagi ugotovitve, da nasprotni udeleženec med stiki izvaja nasilje in da zato z začasno odredbo in kasneje s pravnomočnim meritornim sklepom določeni stiki E. ogrožajo.

23.Kot je pritožbeno sodišče opisalo zgoraj, je zaščiti otroka v takšnih položajih prvenstveno namenjen ukrep omejitve oziroma prepovedi stikov, kljub temu pa se lahko izkaže, da ta otroku ne nudi zadostnega varstva in so zato potrebni dodatni zaščitni ukrepi.

24.Pritožbeno sodišče je moralo presoditi, ali je takšen tudi obravnavani primer.

25.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo izjavo E., ki jo je podal v razgovoru s strokovno delavko centra za socialno delo (CSD). V skladu s prvim odstavkom 22.g člena ZPND sodišče v primeru, da je žrtev nasilja otrok, upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Razgovor s CSD je eden od zakonsko predvidenih načinov pridobitve mnenja otroka; če je to v korist otroka, lahko CSD razgovor z otrokom opravi tudi brez soglasja staršev (96. člen ZNP-1 in 177. člen DZ). E. je bil v času razgovora normalno razvit desetletnik, kot tak je bil zmožen razumeti pomen in posledice izjave, ki jo je podal v razgovoru s strokovno delavko CSD.

26.Sodišče nima pooblastila izločiti strokovnega delavca CSD, morebitne pripombe glede njegove pristranskosti lahko upošteva le pri presoji strokovne prepričljivosti podanega mnenja. Nasprotni udeleženec tako kot v ugovoru tudi v pritožbi ne utemelji okoliščin, ki bi kazale na pristransko in nestrokovno ravnanje strokovne delavke CSD. Nasprotni udeleženec je imel v postopku pred CSD možnost predstaviti svoja stališča, vendar se ni odzval niti na ustne niti na pisno vabilo na pogovor.

27.Pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da preživljanje stikov na prostem samo po sebi ne predstavlja nasilja. V postopku ni bilo s stopnjo verjetnosti izkazano, da nasprotni udeleženec med stiki E. ni nudil zadostne hrane in pijače, še manj je bilo izkazano, da bi omejevanje hrane in pijače uporabljal kot sredstvo pritiska in podrejanja. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je E. za krajši čas smel pustiti nenadzorovanega. Vendar pa puščanje otrok v starosti pet in deset let samih v gozdu, brez jasnih navodil in komunikacijskih sredstev, predstavlja ne samo opustitev dolžnega varstva in nadzorstva, temveč psihični pritisk, ki pri otroku upravičeno povzroči občutke negotovosti in strahu.

28.Pritožbeno sodišče se strinja z nasprotnim udeležencem, da je pri presoji ravnanja staršev v razmerju do otroka treba ustrezno razmejiti vzgojne ukrepe in nasilje ter da vsak manj primeren vzgojni ukrep še ni nasilje. Omejevanje uporabe telefona otroku, vključno z njegovim odvzemom, samo zase ne predstavlja nasilja. Prav tako pritožbeno sodišče nasilja ne prepozna v (začasnem) zadržanju darila, ki ga je E. prejel od starih staršev, in pogojevanju njegove izročitve z objemom nasprotnega udeleženca. Zapis nasprotnega udeleženca E., da se "obnaša kot debil" je prvenstveno usmerjen v kritiko sinovega vedenja in ne njegove osebe, uporabljena beseda, čeprav neprimerna, pa ni do te mere žaljiva in ponižujoča, da bi pri otroku povzročila občutke ogroženosti, ki bi utemeljevali izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini.

29.Drugače pa velja za vpitje, besedno poniževanje in grožnje nasprotnega udeleženca ter njegovo vedenje na stiku 5. 4. 2025.

30.Sodišče je imelo v prepričljivi izpovedi predlagateljice, izmikajoči se izpovedi nasprotnega udeleženca in E. izjavi zadostno podlago za ugotovitev, da nasprotni udeleženec na vzgojne izzive reagira impulzivno in nekontrolirano ter na E. vpije, ob tem pa se izraža ponižujoče (da je E. nesposoben in nevzgojen). Pritožbeno sodišče ne dvomi, da nasprotni udeleženec v trenutkih vznemirjenosti v prisotnosti E. še vedno izreka hude grožnje zoper predlagateljico in njeno družino (npr. da jih bo vse pobil). Pritožba nasprotnega udeleženca tudi ne vzbudi pomisleka v ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec na stiku 5. 4. 2025 na sinovo opozicionalnost reagiral grobo in fizično nasilno ter mu ob tem povzročil (blag) zvin zapestja, zaradi katerega je E. potreboval zdravniško pomoč in prejel longeto (mitelo). Pritožbeno sodišče ne dvomi, da nasprotni udeleženec ni ravnal z željo in namenom sina poškodovati, vendar hkrati ne sledi njegovim navedbam, da je šlo za nesrečen in neljub dogodek. Gre za zadnjega v nizu neprimernih in agresivnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki ob sinovemu zoperstavljanju (ki je glede na fantovo starost do neke mere pričakovano in se bo z vstopom v puberteto stopnjevalo) ni sposoben kontrolirati svojega vedenja, zaradi česar se odziva na načine, ki resno ogrožajo otrokovo varnost ter čustveno in telesno dobrobit.

31.V prejšnjem odstavku opisano ravnanje nasprotnega udeleženca ustreza pojmu psihičnega in fizičnega nasilja iz tretjega in petega odstavka 3. člena ZPND. Čeprav je do nasilnih vedenj prihajalo (le) med izvajanjem sodno določenih stikov, dejanske okoliščine primera utemeljujejo ukrepe za E. zaščito tudi izven njihovega okvira. K takšni odločitvi so pritožbeno sodišče vodile naslednje okoliščine: 1) nasprotni udeleženec se na neželeno ravnanje E. odziva jezno, burno, nekontrolirano in agresivno; 2) v času od uvedbe stikov v oktobru 2024 so se njegova neprimerna ravnanja v razmerju do E. stopnjevala do otrokove telesne poškodbe; 3) nasprotni udeleženec je E. izrekal resne grožnje zoper njegovo družino; 4) nasprotni udeleženec ne izkazuje nikakršnega uvida v neprimernost svojih ravnanj, odgovornost zanje (še vedno) prelaga na predlagateljico in E. in 5) nasprotni udeleženec je že v preteklosti ravnal nasilno in bil zato tudi obsojen. Vse navedene okoliščine so pri E. upravičeno vzbudile bojazen, da se bo nasprotni udeleženec na obtožbe o nasilju in na njihovi podlagi sprožene postopke odzval z novimi nasilnimi ravnanji ter da bo tudi izven sodno določenih stikov iskal kontakt z njim. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba E. kot mladoletno in s tem posebej ranljivo žrtev nasilja pred takšnimi občutki zaščititi ter mu zagotoviti, da se bo v svojih domačih okoljih počutil varno. Kljub zmotnemu pravnemu izhodišču sodišča prve stopnje so bili zato ukrepi za E. zaščito izrečeni utemeljeno.

32.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je potrebno zaščitne ukrepe izreči za obdobje 12 mesecev. Tudi pritožbeno sodišče se strinja, da je upoštevajoč v prejšnjem odstavku opredeljene dejavnike, zlasti povsem nekritičen odnos nasprotnega udeleženca do lastnih neprimernih ravnanj in zmanjševanje pomena nasilnih izbruhov, ki so vodili v telesno poškodbo otroka, takšno trajanje ukrepov potrebno in upravičeno.

33.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odgovorilo na navedbe nasprotnega udeleženca, da ukrepi prekomerno posegajo v njegove pravice, zlasti pravico do svobodnega gibanja in spremljanja sinovega šolskega napredka. Nasprotni udeleženec se s tem razlogi v pritožbi konkretno ne sooči, zato dvoma v sorazmernost izrečenih ukrepov ne vzbudi.

34.Pritožbeno sodišče še enkrat in še bolj jasno poudarja, da obravnavana odločitev ne posega v pravnomočno odločitev o stikih med E. in nasprotnim udeležencem. Če predlagateljica meni, da določeni stiki E. ogrožajo ali mu niso v korist, bo morala (če tega še ni storila) sprožiti ustrezen postopek za njihovo spremembo, omejitev ali ukinitev.

O pritožbah predlagateljice

35.V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku.

36.Predlagateljica upravičeno graja odločitev sodišča prve stopnje iz sklepa z dne 20. 5. 2025, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Nasprotni udeleženec je s svojimi ravnanji povzročil potrebo po uvedbi postopka, v njem pa je nato v celoti propadel, zato mora povrniti potrebne stroške predlagateljice. Utemeljene so predlagateljičine pritožbene navedbe zoper sklep z dne 10. 9. 2025, da med te stroške sodijo tudi stroški zastopanja na naroku 11. 7. 2025.

37.Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bila predlagateljici z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 001/2025 z dne 28. 4. 2025 odobrena redna brezplačna pravna pomoč od 23. 4. 2025 dalje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Posledično pri odločitvi ni uporabilo določbe 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

38.Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici povrniti stroške v višini: 400 točk za sestavo predloga z dne 10. 4. 2025, 50 točk za sestavo vloge z dne 18. 4. 2025 in 9 točk za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,6 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 335,99 EUR.

39.V korist proračuna pa mora nasprotni udeleženec povrniti naslednje stroške predlagateljice: 400 točk za vložitev odgovora na ugovor, 320 točk za zastopanje na naroku 11. 7. 2025, 300 točk za trajanje tega naroka, 80 točk za odsotnost pooblaščenke iz pisarne zaradi udeležbe na tem naroku in 21 točk za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,6 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 820,57 EUR. Temu znesku je sodišče prištelo še stroške kilometrine za prihod pooblaščenke na narok v višini 23,22 EUR, tako da celotni znesek stroškov, ki jih mora nasprotni udeleženec povrniti v korist proračuna, znaša 843,79 EUR.

40.Priznane zneske stroškov mora nasprotni udeleženec povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Odločitev pritožbenega sodišča in stroški pritožbenega postopka

41.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbama predlagateljice ugodilo ter stroškovno odločitev v sklepih z dne 20. 5. 2025 in 10. 9. 2025 spremenilo tako, da mora nasprotni udeleženec povrniti vse potrebne stroške postopka predlagateljice, bodisi neposredno predlagateljici bodisi v korist proračuna. Pritožbo nasprotnega udeleženca je kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep z dne 10. 9. 2025 potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

42.Ker je predlagateljica v pritožbenem postopku v celoti uspela, nasprotni udeleženec pa s svojo pritožbo ni bil uspešen, mora nasprotni udeleženec predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka. Za potrebne stroške predlagateljice pritožbeno sodišče šteje: 160 točk za pritožbo zoper sklep z dne 20. 5. 2025, 160 točk za pritožbo zoper sklep z dne 10. 9. 2025 in 6,4 točke za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,6 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 238,92 EUR. V primeru zamude mora nasprotni udeleženec plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 3/3, 3/5, 19, 19/1, 22g, 22g/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 162, 162/1, 162/1-3, 173, 177 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 96

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 3, 8 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) - člen 31

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.