Jedro

V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se toženi stranki (v nadaljevanju: toženki) odpove najemno razmerje po Najemni pogodbi za neprofitno najemno stanovanje, sklenjeni dne 1. 11. 2018, za posamezni del stavbe z ID znakom: del stavbe ...-221-6, to je za stanovanje št. 6 v mansardi večstanovanjske stavbe na naslovu X. (točka I izreka) in da je toženka dolžna v roku 60 dni izprazniti navedeno stanovanje ter ga praznega oseb in stvari izročiti v izključno in neomejeno posest tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika, točka II izreka), pri čemer stroške predmetnega pravdnega postopka nosi sama (točka III izreka).

2.Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za tožnika.

3.Bistvo pritožbene graje je, da so bili v zvezi s hrupom, ki naj bi ga čez dan in v poznih večernih urah povzročala toženka, kot priče zaslišani štirje stanovalci bloka, pri čemer eden že več kot dve leti ne živi več v bloku, drugi A. A. je izpovedal, da toženka zanj sploh ni moteča, tretji C. C. pa je izpovedal, da je toženka najbolj glasna takrat, ko je sama. Tako le pričo B. B. toženka ves čas moti. Slednji je skupaj s pričo C. C. tudi edini, ki je podpisan na pritožbi stanovalcev iz leta 2019. Vse imenovane priče so tudi skladno izpovedale, da je prekomernega hrupa in ropota sedaj manj, zato ni bilo z gotovostjo dokazano, da bi toženka očitane ji kršitve hišnega reda ponavljala. V nasprotnem primeru bi upravnik stavbe zagotovo večkrat posredoval. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka sedaj ne uživa več alkohola, ker ga njeno telo ne sprejema več ter da iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca D. D. (v nadaljevanju: izvedenskega mnenja) z dne 7. 7. 2022 izhaja, da je pri toženki podana trajna duševna motnja paranoidne shizofrenije ter da je toženka na meji duševno manj razvite osebe, ki že vsaj 2 leti ni razsodna in ni sposobna razumeti pomeni svojih dejanj ter imeti v oblasti svojega obnašanja, je potrebno zaključiti, da toženka dne 10. 8. 2020, ko je prejela opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe ter v času, ko je prihajalo do kršitev hišnega redna, ni bila sposobna razsojanja, zaradi česar niso podani vsi pogoji za odpoved predmetne najemne pogodbe. V tej zvezi pritožba še dodaja, da bo v primeru, izselitve na cesti, saj nima primernega nadomestnega stanovanja, zaradi česar je z izpodbijano sodbo poseženo tudi v njeno ustavno zagotovljeno pravico do doma. Nazadnje pritožba izpodbija še stroškovno odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da je bila toženki dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ne more kriti lastnih stroškov predmetnega pravdnega postopka.

4.Pritožba je neutemeljena.

5.ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6.Pritožbeno nesporno je, da sta pravdni stranki dne 1. 11. 2018 sklenili Najemno pogodbo za neprofitno najemno stanovanje št. 6, ki se nahaja v mansardi večstanovanjske stavbe na naslovu X., z ID znakom: del stavbe ...-221-6, in sicer za nedoločen čas (priloga spisa A3). V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1). Iz Hišnega reda za predmetno večstanovanjsko stavbo izhaja, da uporabniki stavbe ne smejo s preglasnim govorjenjem, petjem in kričanjem motiti drugih uporabnikov stavbe; ne smejo razgrajati po hodnikih, stopniščih in skupnih prostorih ter jih onesnaževati in ne smejo v času nočnega počitka med 22.00 in 6.00 uro povzročati hrupa z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in drugih zvočnih aparatov, pri čemer se vsaj trikratno zaporedno kršenje teh prepovedi šteje za hujšo kršitev Hišnega reda (5. in 7. člen Hišnega reda, priloga spisa A14). Prav tako je pritožbeno nesporno, da so se ostali stanovalci večstanovanjske stavbe upravniku le - te E. d.o.o. večkrat pritožili nad ravnanjem in obnašanjem toženke, s katerimi krši zgoraj citirana pravila Hišnega reda (priloge spisa A4, A5 in A8) in da je tožnik toženko posledično dvakrat pisno opozoril, da krši Najemno pogodbo, kot to določa tretji odstavek 28. člena Najemne pogodbe (prilogi spisa A9 in A10).

7.Upoštevajoč povzeto pritožbeno nesporno dejansko stanje in skladne izpovedbe prič C. C., B. B., A. A. in F. F., iz katerih izhaja, da toženka že vse od vselitve naprej v svojem stanovanju razgraja, razbija, kriči podnevi in ponoči, kot je to podrobneje povzelo že sodišče prve stopnje (22. točka obrazložitve sodbe), sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je podan krivdni odpovedni razlog iz 5. točke prvega odstavka 28. člena Najemne pogodbe oziroma iz 5. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1, saj toženka pogosto in kontinuirano z razgrajanjem in kričanjem povzroča prekomerni hrup, tako podnevi, kot ponoči, s čimer krši temeljna pravila sosedskega sožitja, določena s Hišnim redom.

8.Sprejeta stališča ne morejo omajati niti pritožbene navedbe v smeri, da je prekomernega hrupa in ropota sedaj manj (ker toženka naj ne bi več uživala alkohola), saj sta priči C. C. in B. B. (toženkina soseda) na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 5. 2023 prepričljivo izpovedali, da toženka z navedenimi kršitvami nadaljuje tudi po vložitvi obravnavane tožbe in v času trajanja predmetnega pravdnega postopka, kar potrjuje tudi poročilo Centra za socialno delo z dne 1. 6. 2022 (list. št. 62).

8.Neutemeljene so tudi nadaljnje pritožbene navedbe v smeri, da toženka ni razsodna in ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj ter imeti v oblasti svojega obnašanja. Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo izvedensko mnenje z dne 7. 7. 2022, iz katerega izhaja, da toženka že vsaj 2 leti ni razsodna in sposobna razumeti pomena svojih dejanj, narejeno le v zvezi s procesno sposobnostjo toženke v sodnih postopkih. Posledično je bila toženka s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 66/2022 z dne 9. 12. 2022, ki je postal pravnomočen dne 6. 1. 2023, delno postavljena pod skrbništvo, in sicer na področju samostojnega nastopanja pred sodišči, upravnimi organi in nosilci javnih pooblastil, tako na aktivni kot pasivni strani, razen v manj zahtevnih in manj pomembnih postopkih pred upravnimi organi, za skrbnika pa je bil imenovan Center za socialno delo, ki toženko zastopa tudi v predmetnem pravdnem postopku. V zvezi z razsodnostjo toženke in njeno sposobnostjo razumeti protipravnost očitanih ji dejanj, pa so bile narejene dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 21. 7. 2023, dne 28. 7. 2023 in dne 19. 10. 2023, iz katerih skladno, jasno in nedvoumno izhaja, da je toženka od novembra 2018 dalje sposobna oblikovati in usmerjati svojo voljo in se v skladu z njo tudi ravnati ter da ohranja dovolj velik stik z realnostjo, saj je njena duševna motnja (paranoidna shizofrenija) v fazi mirovanja oziroma minimalnih znakov, ki bistveno ne vplivajo na stik z realnostjo (list. št. 174). Izjema so morda nočne epizode, ki pa so najverjetneje posledica vinjenosti (list. št. 214), saj v medicinski dokumentaciji toženke ni najti objektivnih podatkov o morebitnih epileptičnih napadih ali akutnem poslabšanju duševne motnje (paranoidne shizofrenije), kot je to obširneje pojasnil sodni izvedenec, katerega izvedensko mnenje sta povzeli obe pravdni stranki. Da ima toženka nedvomno težave z alkoholom potrjujejo tudi dejstva, da je na narok za glavno obravnavo z dne 11. 5. 2023 prišla vinjena, da je na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 10. 2023 sama priznala, da uživa alkohol ter da sta priči C. C. in B. B. skladno izpovedali, da toženka v svojem stanovanju popiva. K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da toženka odklanja zdravljenje in ne jemlje predpisanih zdravil ter, kot že izpostavljeno, prekomerno uživa alkohol, kar pomeni, da se sama spravlja v stanje morebitne prehodne nerazsodnosti (drugi odstavek 136. člena OZ).

9.Nazadnje pritožba neutemeljeno navaja še, da bo toženka v primeru izselitve na cesti, saj nima primernega nadomestnega stanovanja, zaradi česar je z izpodbijano sodbo poseženo tudi v njeno ustavno zagotovljeno pravico do doma. Sodišče prve stopnje je namreč ustrezno pretehtalo tudi sorazmernost posega v toženkino pravico do spoštovanja doma, upoštevajoč pri tem okvire, ki jih je začrtalo Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. Up-619/17 z dne 14. 2. 2019 in pravilno pojasnilo, da je v danih okoliščinah odpoved najemne pogodbe in izselitev toženke nujna, saj gre za hude in kontinuirane kršitve mirnega sosedskega sobivanja, zaradi česar je potrebno zavarovati tudi pravice ostalih stanovalcev (med katerimi so tudi družine z malimi otroki), ki imajo pravico do mirnega življenja v svojem domu in pravico do nemotenega uživanja svoje lastninske pravice.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o stroških pravdnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora namreč stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O višini stroškov bo sodišče prve stopnje šele odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti izpodbijane sodbe, pri tem pa bo tudi upoštevalo, da je bila toženki za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 103, 103/1, 103/1-5 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 136, 136/2