Jedro

Izrek sklepa, s katerim sodišče v postopku prisilne poravnave "zavrže prijavo terjatve", ker je vložena po izteku roka, določenega v 4. čl. ZPPSL, ni pomanjkljiv in tudi ne nejasen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom N. zavrglo prijavo terjatve upnika I. Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil in uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Trdi, da je izrek izpodbijanega sklepa pomanjkljiv. Z njim bi moralo sodišče povedati, da upnik nima glasovalne pravice, se pa njegova terjatev upošteva, ne glede na to, ali je bila pravočasno priglašena ali ne. Izrek sklepa bi moral vsebovati vse posledice nepravočasne prijave in jih ustrezno opredeliti.

Pritožba ni utemeljena.

Izrek izpodbijanega sklepa ni pomanjkljiv in tudi nejasen ni. Je v skladu z 8. odst. 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. l. RS 67/93 v nadaljevanju ZPPSL v zvezi z 71. členom ZPPSL. Določba 8. odst. 137. člena ZPPSL se uporablja tudi v postopku prisilne poravnave, ker v ZPPSL v poglavju o prisilni poravnavi o tem vprašanju ni drugače določeno. Drugačne določbe o vprašanju ali se nepravočasna prijava terjatve zavrže ali ne, ne more predstavljati niti določba 6. odst. 54. člena ZPPSL. Ta določba je namreč vnešena v tisto poglavje zakona, ki ureja narok za prisilno poravnavo in bi bila, če bi jo razlagali tako, da upnik zaradi nepravočasne prijave terjateve izgubi le glasovalno pravico, v nasprotju z določbami, ki urejajo postopek prijave terjatev in preizkusa terjatev. Iz določb zakona, ki urejajo prijavljanje terjatev v postopku prisilne poravnave, pa je mogoče sklepati le tako, da je tudi v postopku prisilne poravnave in ne samo v stečajnem postopku rok za prijavo terjatev prekluziven. Na to napotujejo predvsem določbe o nadaljnjem roku za ugovor zoper terjatve, saj 30-dnevni rok začne teči z iztekom roka za prijavo terjatev (45. tč.

29. člena in 1. odst. 44. člena ZPPSL). Poleg tega pa je v 5. in 6. odst. 43. člena ZPPSL jasno določena edina izjema glede roka za prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave. Odločitev sodišča s katero je nepravočasno prijavo terjatve zavrglo, je zato pravilna. S tem je odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu. Seveda pa svoje terjatve zaradi tega ni izgubil, če jo ima. Potrjena prisilna poravnava ima učinek tudi proti upnikom, ki se ne udeležujejo postopka (3. odst. 59. člena ZPPSL). Svojo terjatev bo upnik lahko uveljavljal tudi v pravdi (3. odst. 64. člena ZPPSL).

Iz navedenih razlogov je razvidno, da pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in po 2. tč. 380. člena ZPP v zvezi s 10. členom ZPPSL potrdilo izpodbijani sklep.