17. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Iztoka Daria Šilca iz Ljubljane na seji dne 17. decembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 116/03 - ur.p.b.) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Navodila o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99) ter Splošnega navodila o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja (Uradni list RS, št. 49/99, 33/2000 in 54/03) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izkaže svoj pravni interes za izpodbijanje prepisov, navedenih v izreku tega sklepa, s tem, da je bil vpisan v seznam kandidatov za poravnalce, v dveh primerih tudi imenovan za poravnalca, nato pa na predlog nadzornega organa po 34. točki Navodila o poravnavanju v kazenskih zadevah (v nadaljevanju Navodilo) črtan s seznama. Zoper prtitožbeno odločbo o tem je sprožil upravni spor.

2.Pobudnik izpodbija Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP-UPB1), ker ne določa pravic poravnalcev, Navodilo pa, ker "ne določa kršitev, ki pomenijo kršitev dolžnosti poravnalca oziroma kandidata za poravnalca pri opravljanju poravnavanja in ne določa, kakšne so tiste nepravilnosti pri izvajanju postopka poravnavanja, da lahko nadzormi odbor predlaga pristojnemu višjemu državnemu tožilcu črtanje poravnalca iz seznama kandidatov za poravnalce"; z naknadno vlogo ta očitek konkretizira in izpodbija iz istih razlogov 34. točko Navodila. Z enako utemeljitvijo, torej zaradi očitane pravne praznine o isti vsebini, izpodbija tudi Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja (v nadaljevanju Splošno navodilo).

3.Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da so ZKP- UPB1, Navodilo in Splošno navodilo zaradi omenjene pravne praznine v neskladju z Ustavo oziroma zakonom, naloži odpravo teh neskladij in odpravo škodljivih posledic, ki so zaradi pravnih praznin že nastale.

B.-I.

4.Člen 161a ZKP-UPB1 v prvem odstavku prinaša pojem "postopek poravnavanja", v drugem pa pojem "poravnalec". O slednjem določa, da "je zadevo dolžan prevzeti v postopek", da " je pri svojem delu neodvisen" in da "si mora prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanj". V tretjem odstavku je izrecno uzakonjena še poravnalčeva dolžnost, da državnega tožilca obvesti tudi o neuspelem poravnavanju ter o razlogih za to, kar je očitno le del njegove dolžnosti, da obvesti državnega tožilca o uspehu postopka; v primeru uspeha gre za "obvestilo o izpolnitvi sporazuma" kot rezultata poravnavanja.

5.Ustavnemu sodišču se ni treba spuščati v presojo, ali je tako uzakonjenje novega inštituta poravnavanja v celoti zadovoljivo in potemtakem skladno z Ustavo. Omejuje se na vsebino pobudnikovega izpodbijanja. Iz celotnega konteksta pobude, tudi iz izkaza o pobudnikovem pravnem interesu, izhaja, da zatrjuje neskladnost ZKP-UPB1 z Ustavo, ker Zakon ne ureja pravic, ki bi jih moral po mnenju pobudnika imeti kandidat za poravnalca v zvezi z morebitnim črtanjem s seznama kandidatov za poravnalce.

6.Kot je povedano v 3. točki te obrazložitve, ZKP-UPB1 statusa poravnalca ne ureja, še manj torej seznam kandidatov za poravnalce ali celo podrobnosti o vpisovanju vanj ali črtanju iz njega. Ni tedaj primerno pričakovati ali celo zahtevati od zakonodajalca, naj uzakoni prav podrobnosti, za katere se smiselno zavzema pobudnik. Vse to zakonodajalec molče prepušča podzakonskim predpisom. To ni v neskladju z 87. členom Ustave, iz katerega med drugim izhaja, da je pravice in obveznosti državljanov mogoče določiti le z zakonom; tudi če bi šlo za status poravnalca (in ne le kandidata za poravnalca), je namreč očitno, da ta ni ne pravica ne obveznost državljana; že zato pridobitve tega statusa ali njegovega obdržanja ne more zahtevati. Trditev o pravni praznini v ZKP kot neskladni z Ustavo je očitno neutemeljena.

7.Vprašanja, ki so vsebinsko jedro pobude in glede katerih pobudnik tudi izkazuje pravni interes, ureja Navodilo. Ta predpis uvaja in ureja pojem kandidata za poravnalca, pojem seznama kandidatov za poravnalce, imenovanje poravnalca (izmed kandidatov), postopek poravnavanja, med drugim tudi nadzora nad delom poravnalcev. Če bi torej razlogi za črtanje iz seznama kandidatov za poravnalce ne bili določeni, bi bilo na mestu vprašanje, ali ni Navodilo zaradi take pravne praznine v neskladju z Ustavo.

8.Točka 10 Navodila določa, da se poravnalec črta iz seznama kandidatov za poravnalce na lastno zahtevo ali iz razlogov, določenih s tem navodilom. Pobudnik ugotavlja, da Navodilo ne določa nobenih (drugih) razlogov za črtanje. Ta ugotovitev je zmotna. Predvsem je tudi brez izrecne določbe očitno, da so vsi pogoji, ki jih točka 8 Navodil postavlja za kandidate, lahko tudi razlogi za črtanje iz seznama, če niso več izpolnjeni ali če se naknadno pokaže, da niso bili izpolnjeni. Dalje vsebuje 11. točka Navodila izrecen razlog za črtanje iz seznama, če se namreč kandidat ne udeležuje posebnega izobraževanja.

9.Navodilo pa ureja tudi črtanje iz seznama za primere, ko je kandidat že bil imenovan za poravnalca, pa je pri postopku poravnavanja storil nepravilnosti. Take primere ureja tako, da nadzorni odbor iz 33. točke Navodila, ko take nepravilnosti ugotovi, predlaga višjemu državnemu tožilcu, naj ga črta s seznama. Odločitev je tudi v takem primeru stvar višjega državnega tožilca.

10.Postopek poravnavanja je precej natanko urejen v 16. do 31. točki Navodila. Nepravilnost pri izvajanju postopka poravnavanja je vsako ravnanje ali opustitev poravnalca, ki ni v skladu z navodili v omenjenih točkah Navodila. Tu so navodila o vodenju spisa, o začetku postopka poravnavanja, o pisanju zapisnikov, o vročanju pisanj, razgovorih s strankama, o obrazloženi vrnitvi neuspelega poravnavanja, o vodenju prvega naroka, o usmerjanju dialoga med strankama, o uresničevanju načela racionalnosti postopka, o sestavljanju pisnega sporazuma, o skrbi za sorazmernost sporazuma, o obvestilu o sporazumu in o njegovi izpolnitvi ali neizpolnitvi. Tako je s predpisom urejen tudi primer, s katerim pobudnik kot s svojim seznanja Ustavno sodišče in s katerim utemeljuje svoj pravni interes.

11.Že zaradi vsega obrazloženega (zlasti v 9. točki te obrazložitve) je zatrjevanje, da Navodila ne določajo nepravilnosti pri izvajanju postopka poravnavanja, zaradi katerih lahko nadzorni odbor predlaga črtanje poravnalca s seznama, očitno neutemeljeno.

12.Ko razlaga svoj primer in upravni spor, ki še ni končan, pobudnik omenja kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen) oziroma pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

13.Morebitnega neskladja izpodbijanih predpisov z omenjenima členoma Ustave Ustavno sodišče že zato ni ocenjevalo, ker pobudnik za pobudo take vsebine (še) nima pravnega interesa. Ko bo upravni spor končan, bo lahko, če bo menil, da mu je s pravnomočnim posamičnim aktom kršena katera od človekovih pravic, ob pogojih, ki jih določa zakon, vložil ustavno pritožbo in izkazoval tudi interes za izpodbijanje Navodila.

Ker so vprašanja, za katera gre pobudniku, urejena v Navodilu, je očitno neutemeljen njegov očitek, da teh vprašanj ne ureja (tudi) Splošno navodilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić