Jedro

Prvo sodišče je pravilno odmerilo pravdne stroške tožnice. Ob vložitvi tožbe je znašala vrednost spornega predmeta 5.625,00 EUR, ki se med postopkom ni spremenila. Vrednost začetne storitve (sestave tožbe) je glede na takratno vrednost točke 0,459 EUR znašala 400 točk (tar. št. 18 OT). Vrednost točke se je kasneje spremenila, in sicer znaša od 6. 4. 2019 0,60 EUR (13. člen OT). Ta sprememba ni vplivala na pravico tožnice, da je po višini upravičena zahtevati povrnitev pravdnih stroškov, upoštevajoč tarifo, veljavno ob uvedbi postopka, ter vrednost točke v času plačila, to je v času izdaje izpodbijanega sklepa 15. 1. 2021, ko je nastala terjatev za povrnitev stroškov stranke, ki je uspela v sporu (12. člen OT).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu, da v 15-ih dneh povrne tožnici pravdne stroške v znesku 3.712,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki izpodbija odločitev prvega sodišča v obsegu zneska 500,51 EUR. Trdi, da je prvo sodišče v obsegu izpodbijanega dela neutemeljeno priznalo tožnici njene pravdne stroške. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da se ne strinja z izračunano višino stroškov tožnice. Prvo sodišče je upoštevalo napačno vrednost spornega predmeta. Sestava tožbe po Odvetniški tarifi (OT) je vredna 300 točk, ne pa 400 točk, kot je upoštevalo prvo sodišče. Zato bi moralo prvo sodišče za posamezne storitve priznati tožnici le ustrezno nižjo vrednost storitev od upoštevane, in sicer je prvo sodišče priznalo tožnici 683,75 točk preveč, kar znaša z DDV 500,51 EUR. Za ta znesek je treba zmanjšati tožnici priznane pravdne stroške. Prvo sodišče je napačno uporabilo posamezne določbe OT, poleg tega pa o stroških ni odločilo v skladu s 154. in 155. členom ZPP.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša 500,51 EUR, zato je o pritožbi odločal sodnik posameznik (366.a člen ZPP). Prvo sodišče je pravilno odmerilo pravdne stroške tožnice. Ob vložitvi tožbe je znašala vrednost spornega predmeta 5.625,00 EUR, ki se med postopkom ni spremenila. Vrednost začetne storitve (sestave tožbe) je glede na takratno vrednost točke 0,459 EUR znašala 400 točk (tar. št. 18 OT). Vrednost točke se je kasneje spremenila, in sicer znaša od 6. 4. 2019 0,60 EUR (13. člen OT). Ta sprememba ni vplivala na pravico tožnice, da je po višini upravičena zahtevati povrnitev pravdnih stroškov, upoštevajoč tarifo, veljavno ob uvedbi postopka, ter vrednost točke v času plačila, to je v času izdaje izpodbijanega sklepa 15. 1. 2021, ko je nastala terjatev za povrnitev stroškov stranke, ki je uspela v sporu (12. člen OT). Toženec zato neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo prvo sodišče upoštevati kot „izhodišče“ 300 točk (ne pa 400 točk) kot vrednost storitve glede na vrednost spornega predmeta.

6. Toženec ne ugovarja pravilnosti uporabe posameznih tar. št. za priglašene storitve oziroma stroške tožnice. Izračun prvega sodišča (6. točka obrazložitve) je glede na povedano pravilen. Priznani stroški so odmerjeni v skladu s 154. in 155. členom ZPP.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. Toženec je dolžan povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo v višini 100 točk (2. točka tar. št. 21 OT), kar z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 74,66 EUR. V primeru zamude je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.