Jedro

Po Odloku - 2. člen - se vrednost zemljišč določa glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja. Ker uradno evidenco podatkov o vrsti rabe in katastrskem razredu za zemljiške parcele predstavlja zemljiški kataster, potrdilo katastrskega organa s temi podatki predstavlja javno listino. Resničnost podatkov take javne listine, če se ti ujemajo s podatki uradne evidence, je mogoče izpodbijati v posebnem postopku, ki velja za vzpostavitev in spreminjanje podatkov o teh dejstvih v uradni evidenci, ali na način, kot bi bilo mogoče izpodbijati resničnost podatkov v posebnem postopku. Po pravilih, po katerih se ureja zemljiški kataster, se podatek o vrsti rabe lahko spremeni ali izpodbija na podlagi izkazane drugačne dejanske rabe od evidentirane.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper dopolnilno odločbo Upravne enote A., št.... z dne 13. 12. 2001, s katero je le-ta pok. A.A. kot upravičenki priznala za podržavljeno zemljišče parc. št. 858 pašnik 5, v izmeri 6.636 m2 v k.o. ... odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (SOD) v vrednosti 2.944,23 DEM. T ožena stranka v razlogih navaja, da je vlagateljici v postopku uspelo dokazati, da je bila sporna parcela ob podržavljenju delno, v izmeri 3000 m2, vinograd 5. razreda in delno, v izmeri 3636 m2, pašnik 5. razreda. To pomeni, da je vlagateljici uspelo izkazati, da dejansko stanje sporne parcele glede vrste rabe ob podržavljenju ni bilo tako, kot ga izkazujejo zemljškokatastrski podatki (pašnik). Glede na to je bila pravilno priznana odškodnina delno za pašnik in delno za vinograd, in sicer v skladu s 3. odstavkom 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Odlok).

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je iz potrdila o zemljiškokatastrskih podatkih z dne 13. 5. 1992 za sporno parcelo št. 858 razvidno, da je bila po stanju ob podržavljenju v celoti pašnik 5. razreda, to pa izhaja tudi iz potrdila geodetske uprave z dne 22. 11. 2001. Po mnenju tožeče stranke so glede kulture in bonitete zemljišča verodostojni le tisti podatki, ki jih izda geodetska uprava in da drugi dokazi, ki jih je predložila vlagateljica, nimajo take dokazne moči glede zemljiškokatastrskih podatkov kot potrdilo, ki ga je izdala geodetska uprava. Tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Stranki z interesom B.B. in C.C. na tožbo nista odgovorili.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo udeležbo v tem postopku z izjavo št. ... z dne 18. 9. 2003. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena. Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS), v zvezi s tožbenimi trditvami pa še dodaja: Po Odloku (Uradni list RS, št. 16/92, 21/92) - 2. člen - se vrednost zemljišč določa glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja. Ker uradno evidenco podatkov o vrsti rabe in katastrskem razredu za zemljiške parcele predstavlja zemljiški kataster, potrdilo katastrskega organa s temi podatki predstavlja javno listino. Resničnost podatkov take javne listine, če se ti ujemajo s podatki uradne evidence, je mogoče izpodbijati v posebnem postopku, ki velja za vzpostavitev in spreminjanje podatkov o teh dejstvih v uradni evidenci (v obravnavani zadevi v zemljiškem katastru), ali na način, kot bi bilo mogoče izpodbijati resničnost podatkov v posebnem postopku. Po pravilih, po katerih se ureja zemljiški kataster, se podatek o vrsti rabe lahko spremeni ali izpodbija na podlagi izkazane drugačne dejanske rabe od evidentirane. Drugačno rabo za sporno parcelo pa je vlagateljica izkazala s sklicevanjem na odločbo z dne 19. 1. 1955 o določitvi odškodnine za premoženje, podržavljeno z odločbo z dne 21. 4. 1954, v kateri je bila odškodnina določena tudi za vinogradniški nasad, in sicer za 30 arov 40 let starega vinograda, (čeprav sicer v odločbi o podržavljenju z dne 21. 4. 1954, s katero je bila podržavljena tudi sporna parcela št. 858, nobeno zemljišče po vrsti rabe ni opredeljeno kot vinograd), in cenilni zapisnik za vinograd z dne 6. 8. 1954 (za 30 arov površine vinograda), s katerim je bila ugotovljena vrednost vinograda kot podlaga za določitev odškodnine zanj v navedeni odločbi. Citirana odločba o odškodnini je javna listina, in torej zanjo velja, da je resnično, o čemer odloča (med drugim o odškodnini za podržavljeni vinograd), v spisu pa tudi ni podatkov, da bi bila odločba s pravnimi sredstvi izpodbita, ker pa tudi izvira iz časa podržavljenja, po presoji sodišča predstavlja dokaz, s katerim je vlagateljica mogla in uspela izpodbiti uradni podatek o vrsti rabe za sporno parcelo.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.